Situacije

Posted in zapisi / footprints | Komentirajte prispevek

Posamezniku se danes veliko dogaja. Gospodarska kriza, vremenske ujme, črna kronika, politične spletke. Vsak se kje najde. Gotovo tudi na sprehodu lepega sončnega dne, na športni tekmi, rojstnem dnevu, koncertu. Pravzaprav se preveč dogaja. Vseeno bi vsak še nekaj zraven. Čeprav niti ne more. Fizično, finančno, ali kako drugače. In niti ne ve več, da ne more!

Nato se zgodi konflikt, kratek stik, tilt oz. nekaj takega. Doma, v soseščini, v ljubi domovini, mednarodno. Gre za (verjetno) nezavedno nadlegovanje drugih – ker sam ne more. Pritiski, grožnje, tudi kaj hujšega.

Pa kaj zaboga bi vsi nekaj radi imeli? Kar ima sosed, kar ima žlahta, kar je v letaku! Potem pa zmanjka navigacije!

Ob majhnem kaminu doma ne rabim navigacije. Nekaj drv, vžigalice in greje, sveti in je prijetno. Za predebatirati kakšno reč tudi ni treba biti Einstein. In čas leti, pa hkrati se ustavi, ker je prijetno. Športanje je tudi prijetno, če imaš le teniske in nekaj za obleč. Itak, za bolj profesionalne dejavnosti rabiš bolj super pripomočke, pa vseeno – koliko profesionalne? Za dobro voljo rabiš dobro prebavo in svež zrak. Pa nasmešek seveda, svoj in od bljižnjega:) Za dobro prebavo rabiš enostavno hrano in pijačo, brez gasa. Svež zrak (hvalabogu še) je. Za nasmešek rabiš ogledalce pa svojega bližnjega. Lahko tudi več svojih bližnjih in je še bolj veselo!

Toliko je ta svet kompliciran. Pa kdo (si/ti) tako naštima možgane, da si mora(š) toliko želeti, nič narediti in – če ne gre drugače – naj sosedu crkne krava? Šolstvo, zdravstvo, EU, …, sam?

Ker sem že omenjala Einsteina, naj ga še enkrat:
‘Življenje je kot vožnja s kolesom. Da bi ohranil ravnotežje, se moraš premikati.’

Rada se premikam na svežem zraku in z nasmeškom! Z bližnjimi in rada kaj dobrega in zdravega pojem! Priporočam!

dodaj komentar

Ne gremo!

Posted in bovec, zapisi / footprints | Komentirajte prispevek

‘Ne gremo v Bovec’… se sliši cel popoldan…! Karoli ne omeni Bovca kar tako, niti klasičnih vremenskih podatkov za Bovec ne pove! Ampak v petek je bil poseben dan!

In ker je bil tako poseben, sem se odločila za posebno pisanje, saj mi je bil zadnje mesece vsakdan zapolnjen brez posebnih misli… za kar je poskrbel seveda sinko.

Saj tudi sedaj ni nekih posebnih misli – vse skupaj je že bilo videno in slišano. Le vedno so vse pometli pod preprogo ali pa – ‘pi…rije’ (pa oprostite mi za ta grd izraz, če veste, kaj mislim, ampak tako mi je bilo povedano) nagrmadene na ‘drugo glavo’. In nekateri so vse to celo verjeli… oz. kar verjamejo…

In ‘ta pravi’ so si zato takoj, prvi trenutek!, po Miklavžu, za posebne zasluge (take vrste kot tokratna nestrpnost) dali nagrade, povišnice za uspešnost, povišnice kar tako, nagrade za oglase, ki jih ni videl niti odstotek zainteresiranih ali nezainteresiranih…nagrade za ogledovanje slikic na dragih sejmih, nagrade za neaktivnost, čeprav so EU sredstva zagotovljena, …. seveda spet za ‘pi…rije’ poskrbeli, da so primerne osebe dale uradne zaznamke, da so jih nagrmadili na ‘drugo glavo’.

To je lokalna družbena angažiranost, ki pa seveda tu pa tam (le) rezultira v take in drugačne norosti. Ta tu in tam se ponavadi konča pri gostilniških pultih, a ne vedno.

Tokrat se dogaja velika poslovna in moralna škoda vsem na Bovškem, ne samo turističnim delavcem. Nestrpnost je presegla lokalne meje in zaznamovala območje verjetno za vedno.

Verjetno lokalni veljak(i) in sodelujoči tega (tudi) tokrat ne bodo vzeli tako resno. Da ne bo prehudo za duše smrtnikov. Saj življenje mora iti naprej, pa raje kaj spreglejmo, čeprav nas cel svet vidi in zmaje z glavo. Upam, da ne bo ostalo samo pri tem. Sicer pa, ‘v tem času sta v svetu samo dva predsednika vlad, ki sta obtožena kaznivih dejanj – eden je v Pakistanu, drugi v Sloveniji’ (Delo, Sobotna priloga, 23.6.2012), tako da – zakaj pa ne bi bil Bovec edini na svetu znan po promociji nestrpnosti v turizmu!?

dodaj komentar

‘C’est la vie’

Posted in zapisi / footprints | Komentirajte prispevek

Finančni kapital izginja v črno luknjo, realni kapital spreminja svoje oblike in pojavnosti skoraj dnevno, kaj pa se dogaja s človeškim kapitalom? Toliko miljard glav verjetno ima izhodišče, smer in cilj. Verjetno ima, kakšen cilj. Vendar naj bi se bonitetne hiše kar ukinile, bančni sistem re- in do-kapitaliziral. Kje so vse te glave, ki so našudirale ta velik nič? Kakšen le je njihov CV, da so lahko spremenile črno bele cifre v nekaj izginjajočega? Vseh sedem miljard glav, z malenkost izjemami, pa dopušča to sprenevedanje. Mogoče bolje rečeno igranje z vsakdanom, ko nekateri še vedno nimajo možnosti osnovnega šolanja, drugi pa se poigravajo z izginjajočimi bilijoni. Denar kot merilo vrednosti vedno je in kot menjalno sredstvo obstaja še bolj jasno in transparentno. Da kar nekako izgine v tako rečeno ‘prenapihnjenem balonu’ je novodobna izmišljotina in neverjeten trik kako na sodoben način prerazporediti dohodek oziroma dobiček. In ljudje to sprejmejo. Saj ni čas, da bi razpravljali o vojnah, pa vseeno se ob takih svetovnih lažeh v glavi poraja misel, da se gibamo pravzaprav v skrajnostih človečnosti in si ne postavljamo več vprašanj, ali je to možno. In se te skrajnosti kar sprejema. Ko se nevarnost tolmači kot varnost, ko se nenehno snemanje in spremljanje nas vseh skozi čisto navaden dan razlaga kot skrb za nas same, hkrati pa smo povsod zasledovani in nadzorovani, usmerjani in požigosani. Zato zbiramo denar za najbogatejše danes in sprejemamo to kot nekaj normalnega. In jutri se bomo le spogledovali.

Sprenevedanje v luči navideznega osiromašenja izgleda dober štos najbogatejših. Če bi ga opazovali z Lune. Na  Zemlji pa dimenziji prostora in časa izginjata in ostajata le tukaj in zdaj. Zato se le dokapitalizira trenutno stanje, kako in kdo je vse skupaj zapeljal v luknjo in kdaj bomo padli v naslednjo ni več pomembno. Strah pred prihodnostjo je postal neznosen tudi za elite. Izolatorji ji kot vsa tisočletja nemo sledijo. Znanje postaja nekaj obrobnega, bistvo bodo luknje.

dodaj komentar

FAKTI

Posted in bovec, naravna dediščina, naravne lepote, zapisi / footprints | Komentirajte prispevek

Zavestno ali nezavestno, zavedno ali za vedno, slučajno, naključno?! Dogodki imajo primerno terminsko sosledje, zato so zanimivo branje:

___________________

Oktobra 1997 je Občina Bovec gostila dogodek, kjer je bilo ustanovljeno Omrežje občin “Povezanost v Alpah” za učinkovitejše uresničevanje Alpske konvencije na lokalni ravni.

Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki s protokoli države podpisnice obvezuje k izpolnjevanju glavnih ciljev. To so “trajnostni razvoj alpskega območja in varovanje interesov njegovih prebivalcev, kar vključuje upoštevanje okoljskih, socialnih in ekonomskih dimenzij ter spodbujanje kakovosti življenja v Alpah v najširšem smislu.” (1)

7. novembra 1991 je podpisan okvirni dokument Konvencija o varstvu Alp(2).  Slovenija Konvencijo o varstvu Alp podpiše 29. marca 1993 (3), ratificira jo na svetovni dan voda, 22. marca 1995 (4), osem izvedbenih protokolov Alpske konvencije pa 28. novembra 2003 (5).

(1) http://www.alpconv.org/documents/Permanent_Secretariat/web/RSAIII/RSA3_sl.pdf

(2) http://www.alpconv.org/NR/rdonlyres/A5293893-1925-4D31-9245-65F299AA79A2/0/AS2_sl.pdf

(3) http://www.cipra.org/sl/alpskakonvencija

(4) http://www.alpconv.org/documents/Permanent_Secretariat/web/AS1/AS1_Auflage2_SLO.pdf

(5) http://www.cipra.org/sl/alpmedia/novosti-sl/1037

___________________

12. marec 2009 – 9. marec 2011

Predsedovanje Slovenije Alpski konvenciji

http://www.mop.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article//7921/

___________________

Izjava o povezanosti v Alpah

Danijel Krivec, župan občine Bovec/SI

“Zgornje Posočje je območje na periferiji Slovenije, a z izredno lepo in ohranjeno naravo in danostmi za turizem. Trajnostni razvoj  je za nas način, kako izboljševati kakovost življenja in samo poseljenost območja. Za dosego naših ciljev je pomembno sodelovanje na več ravneh, še posebno s podobnimi območji znotraj alpskega prostora.”

http://www.alpenallianz.org/sl/o-povezanost-v-alpah/danijel-krivec-z2c7upan-obc2c7ine-bovec-si

___________________

29. marec 2011

Odgovor na najavo ustnega poslanskega vprašanja poslanca Danijela Krivca v zvezi s sprejemanjem zakonov o varovanju vodotokov, ki ga je naslovil na ministra za okolje in prostor, dr. Roka Žarnića

V obdobju po vstopu Slovenije v evropske integracije je bilo sprejetih veliko zakonov, ki urejajo varovanje narave, še posebej vodotokov. Zaradi vseh teh sprememb na področju zakonskih ureditev ministra sprašujem, ali Zakon o določitvi zavarovalnega območja za reko Sočo s pritoki iz leta 1976 še velja?

Odgovor:
Da, Zakon o določitvi zavarovanega območja za reko Sočo s pritoki iz leta 1976 kljub svoji relativni starosti še vedno velja. Zakon namreč ni bil izrecno razveljavljen z nobenim kasnejšim zakonom. Okvirno sicer sodi v sistem zakonodaje s področja voda, vendar ga tudi Zakon o vodah ni razveljavil.

V tem primeru je zato potrebno uporabiti določbo prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Do izdaje ustreznih predpisov Republike Slovenije se v Republiki Sloveniji namreč smiselno uporabljajo kot republiški predpisi tisti zvezni predpisi, ki so veljali v Republiki Sloveniji ob uveljavitvi tega zakona, kolikor ne nasprotujejo pravnemu redu Republike Slovenije in kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.

Tudi Ustavno sodišče je Zakon o določitvi zavarovanega območja za reko Sočo s pritoki v zadevi razveljavitve dela Odloka o ureditvenem načrtu za območje Čezsoški most v Čezsoči uporabilo in na njega oprlo svojo odločitev – odločba U-I-332/96.

http://www.mop.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article//7986/

___________________

24.6.2011

Predlog Energetskega zakona (EZ-1) podan v javno obravnavo s strani Ministrstva za gospodarstvo.

___________________

14.07.2011

Bovški župan: Zakon je preživet

Za gradnjo učjarske elektrarne v občini Bovec na meji z Italijo so bile kljub prepovedim že javne razgrnitve projekta. Tamkajšnji župan in posoški parlamentarni poslanec Danijel Krivec je dejal, da je pobuda za posege v prostor nekoliko nerodna, priznava pa, da je treba poseči v sedanjo zakonodajo. »Vsebinsko je zakon o Soči preživet. Ovira druge zasnove ali razmišljanja, saj je vsaka pobuda v tem prostoru preprosto zavrnjena z argumentacijo, da velja zakon o Soči iz leta 1976,« je poudaril župan. S sprejetjem nove zakonodaje se običajno poseže tudi v zakone, ki so prej reševali takšne stvari. Po Krivčevih besedah pa je zakon o Soči ostal veljaven in je zdaj lahko tudi ovira za pozitivne stvari in priložnostni izgovor, da se nič ne dovoli. »Da se niti ne sme razmišljati o novih stvareh, pa je v sodobnem času nesprejemljivo. Vsako umeščanje energetskega in drugega objekta zahteva dodatne presoje.«
Po Krivčevem mnenju zakonske spremembe niso sporne, saj da le dovoljujejo postopke, ki so dovoljeni na Idrijci. »Problem je bila doslej Soča, ki je blokirana od Tolmina proti izviru. HE Učja je lahko realna možnost, a če ostane tako, kot je, ne smemo niti razmišljati o tem. Ali je elektrarna primerna za umestitev v prostor, odgovorijo študije in strokovne podlage ter lokalno prebivalstvo. Ne moremo pa vseh pobud blokirati na prvo žogo.«

http://www.delo.si/gospodarstvo/makromonitor/smaragdno-zelena-luc-za-nove-elektrarne-na-soci.html

___________________

november 2011

20. obletnica Alpske konvencije

___________________

Z ne preveč kombinatorike lahko ugotovimo ‘kam pes taco moli’. Če pa je potrebno, povprašajte za inštrukcije, odprite luči, prevetrite prostore, zajemite sapo, spijte bezgov sok, malce počijte in – peljite psa na sprehod, predvsem pa ne pozabite bistva !

___________________

Alpska konvencija: http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/mednarodno_sodelovanje/alpska_konvencija/

Alpska konvencija v Sloveniji in njeno izvajanje na lokalni ravni: http://www.alpconv.org/documents/Permanent_Secretariat/web/library/Comuni%202010_SL.pdf

Konvencija o varstvu Alp: http://www.alpconv.org/theconvention/index_sl

Skrbimo za vode: http://www.skrbimozavode.si

Soča, voda mojega življenja: http://www.skrbimozavode.si/SOCA-1.pdf

dodaj komentar

Dobro jutro gospa javna uprava!

Posted in naravne lepote | Komentirajte prispevek

Bil je lep sončen dan. Ljudje, stari in mladi so hiteli po svojih opravilih. Jutro je obetalo mnogo in vsakdo si je želel postoriti čimveč, da bi se popoldan lahko posvetil drugih prijetnejšim rečem. Nekateri bi prebirali priljubljeno knjigo v senci orehove krošnje, drugi bi se rekreirali, mnogi bi svoj čas posvetili najbljižnjim in se prepuščali družinski idili.

Tako so ljudje zjutraj hiteli opraviti nujne reči. In ljudje morajo tudi pri Gospe javni upravi mnogokrat opraviti neke reči. Ta Gospa z veliko začetnico se je pač tako oklicala in navadnim ljudem ne preostane drugega kot da to upoštevajo. In ta ista gospa zahteva marsikaj, kar ji pač pade na pamet. Saj je Gospa javna uprava, in je to funkcijo javnega vzela toliko zares, da je vse kar je javno, njeno. Ko gre za pravice javne uprave, je njeno, ko gre za odgovornosti javne uprave, ni nič njeno. In tako ljudje ne razumejo.

In ko ljudje iščejo kakšno reč pri Gospe javni upravi, ker je pač samo ta ista gospa določena, da to reč lahko uredi, se ta ista gospa izmišljuje vedno nove in nove pogoje, da bi ljudje lahko to reč uredili. Rabijo prinesti več papirjev, dokumentov, dokazov, rabijo včasih celo razložiti, zakaj so živi. Saj če jih ne bi bilo, ta isti gospe ne bi bilo potrebno čisto nič delati, samo služila bi, za kar ji je država dala pravico služiti, napredovati, se nagrajevati, pa še delati popoldan kot podjetnik! Pa vendar ni tako hudo, saj Gospa javna uprava čisto nič ne vidi ljudi, in ji je javna uprava glavni smisel dneva od 8ih do 16ih, torej javna uprava zaradi javne uprave. Tako da nihče ne razume pravzaprav kaj je javna uprava. Razumeti javno upravo zaradi javne uprave pač ne gre kar tako brez ustreznih državniških študijev. Tega pa nima vsakdo, sploh pa ne, če ni blizu javne uprave, da bi mu to lahko uredila, pridobila. In tako ljudje spet ne razumejo.

Sončen dan se je prevesil v popoldan in ljudje tako in tako ne razumejo te javne uprave. Tiste javne uprave kjer domuje Gospa javna uprava. To ni povsod. Ampak kjer je Gospa javna uprava, se reči urejajo dolgo in včasih se ne uredijo nikoli. Saj so stvari tako zložene, da se vidijo urejene, še zdaleč pa niso uporabne in ljudje pač tako in tako ne razumejo.

Lep prijeten večer je za mnoge ljudi vsakokrat neponovljiv, prijeten, preprosto lep. Ne povsod. Tam, kjer so ljudje prijetni, je večer preprosto lep vedno in povsod. Tam, kjer se nekateri samooklicujejo in menijo, da so oblast zaradi oblasti in avtoritete zaradi nazivov in velikih začetnic, tam ni lep niti večer niti jutro in nič vmes. Seveda tokrat ta isti samooklicani tega ne razumejo, saj raje vidijo meglo, ne glede na čisto sončno svetlobo, ki je je povsod in za vse zadosti. Vendar je prečista za nekatere oči in ne glede na neponovljivo lepoto, ki jo sonce kaže in razgalja, lepoto narave in ljudi, se med velikimi začetnicami skriva čista destrukcija, pesimizem, žalost.

Za navadne ljudi pa se lep sončen dan konča v lepem večeru, topli noči in novem čistem sončnem jutru! Dobro jutro!

dodaj komentar

Kaos

Posted in naravne lepote, zapisi / footprints | komentarji: 2

Stabilizacija, konsolidacija, integracija, sistemizacija, organizacija. Regulacija življenja. Natančno določanje gibanja, smeri, hitrosti, pomembnosti postankov, preskokov, poudarkov, globin in plitvin misli ter življenja. Kdaj, kaj, kje, kako, zakaj, se zapisuje in zahteva. Sledi načrt nadzora, sledenja, kontrolinga, ocenjevanja in kaznovanja. Nekakšna optimizacija. Poskus optimizacije.

Beleženje aktivnosti, stalno popravljanje smeri, usklajevanje, novo nastavljanje izhodišč, usmerjanje v boljše pozicije, določanje novih smernic, preverjanje in kaznovanje. Nov poskus.

Ko se stalno določajo pravila in poti, kako se pravila izvajajo, zmanjkuje prostora za izvajanje. Ko se nenehno išče in preverja dejstva usklajenosti in optimizicije, manjšamo možnosti delovanja v vseh smereh. V iskanjih presežkov soodločanja in določanja pravil se pozablja na trenutek sedaj in tukaj, na edino komponentno edine možnosti spremembe.

Tako ostaja trenutek isti, z obsežno prilogo navodil za spremembe in izboljšave. Vse je lepo pospravljeno v omari, da lahko kadarkoli najdemo in je takoj pri roki za branje. In sestavljanje novih pravil.

Ki jim ne moremo slediti. Razlog je zgolj ta, da je naloga postavljanje pravil komurkoli, kjerkoli, kadarkoli. Naslednji pa, da je potrebno kontrolirati, kaznovati. Tako obstaja le ničelni trenutek. Pravzaprav ni nobene naloge, nobenega izvajanja, nobenega rezultata.

Tako ostaja le kaos perfekcija. Kaos, ki velja v gozdu. Kjer je možno spremeniti smer, hitrost, karkoli kadarkoli. In vedno zrastejo le močna drevesa.

V družbi pa imamo že tisoče in tisoče zmedenih in čednih ljudi, ki rabijo natančna navodila z dodatkom neštetih pojasnil in utemeljitev. Z vsakominutnim praznim krogom seveda tudi ne dosežejo drugih faz, kontrole, ocenjevanja, kaznovanja. To bi bil presežek in seveda razočaranje. In ne zraste nič.

Ustvarjena je nekakšna ne-doktrina razvoja, ki govori o svobodi in je sestavljena iz mnogo kamer, sledenj, navodil in pravil. In ustvari se le malo žalosti, jeze in razočaranj. Včasih veliko.

‘If a cluttered desk is a sign of a cluttered mind, of what, then, is an empty desk?’  A.Einstein

dodaj komentarpoglej komentarje

Naravno ozadje

Posted in bovec, naravne lepote, zapisi / footprints | Komentirajte prispevek

Ko glavni vodja reče, da EU denar bo in da je EU projekt projekt za vse, ker bo izgrajena kanalizacija, nekaj betona in asfalta – verjamete? Točni finančni izračuni niso potrebni, ker morate biti izredno veseli, da dobite EU denar tako, skoraj zastonj – kar verjamete? Da boste dobili veliko denarja, da bomo vsi napredovali v vseh smereh na vseh področjih – kar verjamete, brez vprašanj? Denar bo, no – raje bolj skromno! – nekaj bo, samo tiho je treba biti. To je sistem. Mora biti tako. Tako pravijo z vseh prižnic, božjih in političnih, ter ostalih družbenih oziroma družbeno sproduciranih shodih. Halo?

Gospa s pristojnega ministrstva je že morala oditi, tako na hitro. Brez pijanskega škandala, pa vseeno – tako na hitro, da je – gotovo nekje škandal. Seveda – gospa, tako kot še nekatere gospe, je bila verjetno manj dovzetna za igrice in šušmarjenja, in je nekaj ‘državnih rokovnjačev’ poslala domov, pa je pač morala tudi ona oditi. EU denar je mamljiv in ga je kot vse kaže še veliko za razdeliti med sodelujoče.

Deset sekund za razmislek – ……… – EU denar za kanalizacijo, beton in asfalt? Ha – tudi na veliki četrtek, petek ali soboto, puntarski ali na katerikoli drug dan z veliko dobrote v srcih, to ni mogoče sprejeti kot resnično. EU ne spodbuja takih reči kot je betoniranje, tega je veliko preveč, tudi kanalizacije so stvar preteklosti… – torej slovenske lokalne pralnice centrifugirajo dalje … seveda ‘on-line’ s centralo.

Podeželski poligon cvetočih takih in drugačnih vzpenjalcev je izredna lokacija za sprenevedanja in kupčkanja. Mogoče bi se še kje na Kozjanskem našlo kaj podobnega… ah ne, ne več! Le na Bovškem so razmere ugodne za cvetenje zajedalcev – domačih in seveda tudi tistih zagnanih za kupčki denarja iz drugih slovenskih logov. Tako poslušnih, uslužnih in nečesa neznanega boječih prebivalcev verjetno ni nikjer več v naši državi. Kakšno vprašanje?

Zneski niso važni, kdo jih stlači v žep tudi ne, regionalni razvoj gre po svojih sproti izmišljenih in nadstrandardno inteligentno utemeljenih načrtih. Bovško ni regija, čeprav včasih za t.i. in zlorabljeni prepomembni narodov blagor kar ‘postane’ regija, in itak ni bistvenih nekaj čez 3000 duš, ki so večinoma stari, otroci in ostali, žal v večini brezbrižni. Inteligenca je šla svojo pot drugod. Na Bovškem razvoj ni potreben – točno! – trajnostna naravnanost zadeta v center – nobenega razvoja, nekaj betona zadostuje! Podjetja, ki so bila pisana na kožo domačim ljudem, podjetja s tradicijo, propadajo z blagoslovom občinskih odločevalcev, betonski konstrukti rastejo tudi z blagoslovom občinskih odločevalcev, prostor se izrablja v vesoljne namene, ki jih razume … pravzaprav nihče. Saj to je bistvo, da ni bistva ali pa mogoče – spet skromno! – bistvo je, da se pridobi denar in se ga razdeli med najbolj ‘zaslužne’. Občanom pa malo betona, ‘kratko’ novega asfalta, tu in tam kakšen ‘fensi’ turist, pa je zadovoljstvo na višku. Do naslednjih poplav in potresov, ki poškodujejo spet ravno popravljene hiške …  kar se tako in tako tega ne da preprečiti, pravijo … Česa pravzaprav, slabega betoniranja?

Je že kdo na Bovškem doživel, da bi občina uredila s prejetim EU denarjem zelo dobre pogoje za podjetništvo, izobraževanje in razvoj? Tako dobre in tako ugodne pogoje, da res lepo živite in se veselite vsak dan, da načrtujete dolge poletne in vsaj tedenske smučarske dopuste, si kupite novo poletno garderobo ali dobro opremo za pohode v naše čudovite gore? Pa seveda novo kolo je treba nabaviti, zase, za družino, nosilec za kolesa za na avto, tisti na zaklepanje, imate že vse nabavljeno? Super! Mogoče bi pa potem lahko razmišljali o toplotni črpalki zemlja-voda za vsaj 25000€, saj če imate denar, je boljša naložba tista malce dražja. No, le namig… da ne bi pozabili EU denarja oplemenititi!

http://www.guardian.co.uk/ - Photograph: Patrick Bernard/AFP/Getty Images

dodaj komentar

Mutacije (spo)znanj in (ne)umnosti

Posted in naravne lepote, zapisi / footprints | Komentirajte prispevek

Theobroma cacao, za nekatere grenka voda, za druge užitek, postane šele po nekaj letih rasti ter nato obiranja, sušenja, praženja, hlajenja, mletja, stiskanja, mešanja, topljenja, ohlajanja primerna za današnje potrošnike. Vmes je naporno in izkoriščevalsko delo otrok, presežna tehnologija, nekateri pa vseeno menijo, da raste na švicarskih travnikih. Cortez bi vedel, danes se ne ve več od kod in kam.

Če se nam jedrski strokovnjaki nasmihajo ob približnem ocenjevanju morebitne ogoroženosti ljudi zaradi nesreče v jedrski elektrarni Fukušima, nato sledi ocena stanja v zvezi z našo nuklearko, njeno varnostjo, sicer politična ocena, v Sloveniji kot odlična, pa neskončno razpravljanje o vrsti energije, ki bi jo morali proizvesti, pri čemer so enim ptiči najbolj sveta žival na svetu, drugim že misel na uran ne da spati, tretji pa bi vse upravljali le ‘via Nokia’, je res najbolje, da se lotimo kar sacher torte, četudi ni ravno s Philharmonikerstrasse. 

Prirojena lagodnost, vsakdanja rutinska brezbrižnost in etikete so današnja umnost.

Grožnje in podkupovanja, oboje z ‘aquafresh’ nasmeški, največje možno znanje.

Presek je huda nepremičnost v roza armiranem betonu in s svetlobnim sevanjem, ki onesnažuje.

Kako čez? Ponavadi je ta stvor majhne višine, včasih pa žal hude širine, sploščen nekam v prihodnost brez prihodnosti. Ponavadi tudi tako seva, da potrebuješ skafander. In ponavadi je ta reč tako sprijena, da preteče desetletje, mogoče desetletja, preden po uspešni akciji spereš vso sluz s sebe in okolja.

In so kamikaze, ki rešujejo svet, tiste, ki jih lahko določimo in vidimo, in tudi one manj vidne. In so navadni ljudje, ki se samo trudijo prebiti dan čimbolj človeško. Vse ostalo ne šteje.

Globok vzdih, en mali temni čokoladni truffle in – spoznanje današnjega dneva postane včeraj, naslednji trenutek pa poln energije! Kako enostavno in učinkovito kljub hudemu človeškemu cunamiju površnosti!

dodaj komentar

Globalizacija domačih logov

Posted in bovec, naravne lepote, zapisi / footprints | Komentirajte prispevek

‘Zanimiva’ obvestila vzpodbudijo razmišljanja, resna, smešna, vsesortna …

Označevanje aktivnosti civilnih iniciativ za laži je ponižujoče, zato lahko povzamem, da so prebivalci Afrike in Arabskega sveta celo na boljšem kot domačini Bovškega. In kot vedno Bovčanka (s strani institucije domače občine trenutno sicer ‘odrezana od sveta’)  z veliko ljubezni do narave in okolja ter poštenih civilistov seveda moram, hočem in zaskrbljeno pišem …

Zakaj si uradniki lahko pripišejo pravico soditi občane, katerim bi morali biti prav ti uradniki na razpolago, jim pa nasprotno ne dajo skoraj nikoli željenih in zahtevanih informacij? Kako bi kdorkoli, iniciativa, iniciativnež ali zaskrbljen prebivalec, lahko vedel kaj verodostojnega, če obvestil občanom, ki bi bila jasna in verodostojna, ni? Že pred pol leta so bili odgovori na vprašanja občanov glede ‘letališča’ le politični in približni in hkrati tako dokončni, kot da je vse že jasno in določeno! Danes? Stroka se (še vedno kot vrsto let)  evidentno izloča, ustvarjajo pa se nove ‘nujne’ službe, na primer (seveda!) odnosi z javnostmi … govoričenje … čeprav ni denarja, čeprav naj se javne uprave ne širijo! Ah ja, denarja ni za strokovne ljudi, vedno pa ga je veliko za prave politične podložnike in sploh podložnike. In odgovorov kljub povečani armadi javne uprave še vedno ni. Strupeni plini prve svetovne vojne so kar prisotni … zadnje čase se kot kaže še širijo …

Občanke in občani Bovškega veliko stvari ne vedo. In ne, ker so tako zagamani, tudi ne, ker bi bili tako nezainteresirani in neumni. Tu pa tam se najde kdo, ki bi bil pripravljen tudi delati za dobro lepega Bovškega, brez plačila ali za povprečen denar. Mogoče občanke in občani marsikaj ne vedo tudi zato, ker so že preveč navajeni gostiliškega neskončnega razpravljanja in uboganja tako iz starejše zgodovine tega območja, še bolj iz novejše zgodovine domače občine.  Marsikaj pa ne vedo predvsem zato, ker ni jasnih in javnih strokovnih in veljavnih dokumentov, objav, pojasnil nikjer, vse odgovore ve samo ena oseba in so rezervirani za razprave, ki jih v večini vodijo politični predstavniki. Občinski institucionalni krogotok uspešno poteka v smislu inflacijske spirale dogovorov na štiri oči. Izvoljeni deljujejo na trgovinski princip daj-dam brez vsakršnega občutka sramu zaradi nepoznavanja osnovnih pravnih temeljev, ki jim nalagajo tudi in predvsem odgovornosti in obveznosti, ne zgolj osebnih privilegijev. Ah ja, sejnine so važne in super občutek moči!

Individualni angažman je prav tako ali pa še prej lahko strel v prazno, pa vendar (spet) izpostavljam sledeča vprašanja, katera so bila odgovornim občine  postavljena že večkrat v zadnje pol leta … pa se vrtijo po bovški kotlini kot nekakšen večni odmev, ki se mu vsakokrat prilepijo še mah, vlaga in megla.

Občina je dolžna veliko veliko poštenih odgovorov, takih, ki niso rumeni tisk ali prirejenih za trenutno situacijo, temveč natančnih, točnih, ki se nanašajo na zastavljeno vprašanje. In pravno in uradno veljavnih in utemeljenih. Na primer, še vedno ne vemo:

(1) Iz katerega verodostojno sprejetega in veljavnega dokumenta so občinske resnice (s spletne strani) povzete (katera in kaj je zakonska osnova – dokument, stran; nič ne vemo glede odgovornih oseb, odločevalcev, izvajalcev, postopkov in datumov sprejetja – npr. pojasnilo občine je: ‘javno naročilo po takrat veljavni zakonodaji …’  – kateri?, kako je bilo JN izvedeno?, s kom so potekala pogajanja? idr.)? V vednost vsem ostalim in nevednim: razprava je o okolju in prostoru o več kot četrt bovške kotline z vplivom na celoten prostor občine (‘izmerjeno’ z očmi navadnega smrtnika), oblastnikom pa se ni zdelo vredno, da bi objavili vsaj javni natečaj. Vse je bilo dogovorjeno bogve kje in kdaj …

(2) Kateri, natančno kateri je evropski razpis, iz katerega se bo oz. kot lahko razumemo je že, investicija ‘letališče’ financirana, kdaj se je občina prijavila, kaj je predmet razpisa, kdo razpis vodi, kdo so projektni partnerji, kdo je vodilni partner, kakšni so deleži partnerjev tako vsebinski kot finančni, kakšen je natančen prijavljen finančni in terminski plan razpisa za del bovške občine (vsi podatki bi bili/so lahko jasno prikazani na enem delovnem listu excela terminsko, vsebinsko in finančno)?

(3) Koliko denarja je bilo že porabljenega za ta namen, torej ‘oppn letališče’ in priprave prijave za razpis, iz katere postavke proračuna, kdaj je bilo to sprejeto, kdaj objavljeno, koliko je načrtovana višina te postavke v posameznih letih, poraba v posameznih letih do sedaj, kdo je neposredno odgovoren za ‘oppn letališče’ in razpis na občini in na osnovi katerega občinskega razpisa je bil za ‘oppn letališče’ izbran izvajalec (tudi če so se zbirale ponudbe, kar je sicer glede na laično predvidene potrebne visoke zneske zakonsko sporno,  mora biti jasna vsebina razpisa/povpraševanja oz. mora obstajati dokumentirana osnova /zapis, povpraševanje/ zbiranja ponudb potencialnim zainteresiranim)?

In če se kakšen odgovor slučajno podvaja, naj uradnikom ne bo odveč ga zapisati dvakrat,  še enkrat pojasniti in še enkrat odgovoriti. Tako bo odgovor še bolj trden, občanke in občani si želijo samo razumeti in vedeti kaj se dogaja in se bo dogajalo v prihodnosti.

Glede ‘kaj znamo’ (kar je navedba institucije občine kot utemeljitev upravičenosti njenih še vedno neznanih in nejasnih aktivnosti namesto jasnih odgovorov občankam in občanom) pa le mimobežna pripomba: vsi projekti ljube zadevne občine, financirani preko EU razpisov so le betoniranje, zidanje zidov, asfaltiranje; noben projekt, podprt s sredstvi EU razpisov ni bil izveden in zaključen tako kot je bil načrtovan in predstavljen občanom; nobenih novih delovnih mest ni na osnovi EU razpisov občine v naši občini; noben EU razpis ni ideja občine, saj so le podaljšana roka popotresne obnove, nekateri države oz. samo politike. … Seveda tudi te razlage uradniki raje in vedno pobarvajo rumeno …

Še pomembno spremljajoče pojasnilo zgornjega: razpisi EU so namenjeni znanju, inovacijam, novim delovnim mestom, mladim, varovanju narave, okolja, …  v destinaciji, kjer naj (poudarek je na naj – namreč zavoljo rezultata lokanih volitev je vse ostalo pri titulah, nagradah in zaslugah, vse spremljajoče in resnično delo pa čaka ali pa se doseženo veselo razprodaja …) bi razvijali trajnostni turizem in trajnostni razvoj vseh, pa se izvaja samo golo zidanje kot pred 5000 leti. No, takrat so vsaj delali skladno z načrti … .

Tako je to doma, ni potrebno nikamor na druge kontinente, priporočljivo pa je seveda vedenje, znanje, o življenju, delu in demokraciji kje drugje. In vztrajno, samo pošteno delo ter aktivnost vsakega posameznika, občanke in občana.

dodaj komentar

‘Tišina’ globalizacije

Posted in zapisi / footprints | Komentirajte prispevek

Civilizacije in njihova bogastva, predvsem bogastva ljudi, se prebujajo. Ponovno. Tunizija, Egipt, Jordanija, Sirija, Libija, Afganistan … Beremo o nekakšni ‘realpolitiki’ demokratičnih in nedemokratičnih sil. In interesih, ki so zgolj interesi. Kaj pa naj bi bil sicer predmet razprav in napredka? Bistvo različnih interesov ni politični vidik demokratičnosti, temveč zaznavanje, sprejemanje in upoštevanje čisto osnovnih človekovih pravic, katere so le in samo imeti pravico do dela, pravico do bivanja, imeti pravico, da na glas povemo svoje ime, kar šele danes morejo izreči na trgu Tahrir v Kairu. Evropski ‘vrhovi’, Afriški, srečanja najbolj razvitih, povsod klopotajo in iščejo rešitve. Srečujejo se tako kot se vsakdo s sosedi, kjer razpravljamo na široko o vsem in ničemer, mogoče se dogovorimo za sosedski piknik, najverjetneje samo spijemo kavo. No, na ‘vrhovih’ poleg kave dogovorijo posel na štiri oči. Zato ima globalizacija negativni prizvok, ker se govoriči globalno in izvaja v ozkem interesu zaključenih skupin. V dosedanji globalizaciji ni bilo pozitivno in aktivno vključenih Afričanov, ne ljudi Bližnega vzhoda, niti drugih prebivalcev nižje od rakovega povratnika. Območja bogata z naravnimi bogastvi, energijo, hrano, se je namenoma izključilo iz soodločanja. Torej naslednja postaja je Jordanija ali Sirija? Ter druge ‘eksotične’ države? Morebiti pa je možna pozitivna globalizacija…

Politična vprašanja skrivajo ekonomska, politične rešitve ne prinašajo ekonomskih rešitev. Vsaj dokler se za krize in upore obsoja čečenske upornike, muslimanske brate in ostale ‘neprilagojene’. Bogastvo narodov je ob ekvatorju velikansko in v ‘tišini’ globalizacije zamolčano,  vendar niti narod niti njegovo bogastvo ne moreta biti vedno prezrta, saj sta izvor napredka. Napredek pa je proces, zato se glasna globalizacija ne bo zgodila od danes na jutri. Danes pa vsej krizi navkljub še vedno predvsem vabijo oglasi: Last minute, hitrejša rezervacija – hitrejši popust, Happy Life Village vabi!

Če pa vas Sinaj ne premami, …. imamo ‘last minute’ kar doma: upornike – navadne ljudi, ki z referendumi nič ne dosežemo, in kot vse kaže, tudi Ustavno sodišče že lahko uvrstimo med upornike, saj izvoljeni poslanci dojemajo odločbe  za ‘kr’neki’. Ti naši poslanci, kot kaže torej brez poslanstva, presegajo vse svetovne demokracije in gospodarstva, saj se spoznajo na vse. Počasi bi morali te ‘svečenike’ začeti kritično presojati, njihovo ‘haranje’ na blizu in daleč, vulgarno izražanje v javnosti, klevetanje spodobnih ljudi, … začnemo lahko pri dvojnih službah nekaterih, ki to dojemajo kot izredno pravico. Kdo točno se gre uspešnejšo bitko za svoje osebne pravice za narodov blagor je že težko dojeti, ali so to ‘svečeniki’ ali nesposobno preveč sposobni uradniki, sodišča ali vlada, saj se z roko v roki štrena kar ne more odviti. Začetek vse megle pa ni od danes, niti ne od včeraj, vsaka umazanija, ki je kar ne moremo oprati, ima zasušene izvore. Pa začnimo vseeno počasi, predvsem pa jasno in glasno: vsak sposoben normalen človek lahko kvaliteteno opravlja le eno službo, sploh če imamo v mislih tudi najbljižje, družine in prijatelje, ki so danes v teh razmerah ‘svečeniških’ obveznosti le orodje v  rokah samooklicanih ‘leaderjev’. Naš Happy Life Village nasproti Maksimarketa poskrbi za  – koga? Naši mali brlogi lokalnih šerifov za – koga? Tudi doma se ljudje bojijo povedati svoje ime …

Naj zaključim s pridihom navadne človečnosti: lahko hitimo proti presežkom, a bi najprej morali določiti škodo, ki jo ob tem povzročamo; kajti če plevel na hitro uničimo s strupom, hkrati pomorimo tudi travo, rože in okužimo vodo, ki jo pijemo. Vse neznosno hitre računalniške kalkulacije imajo danes velik manjko postavke škode. Ter imen in priimkov.

dodaj komentar