Novo, novejše, najnovejše – leto in vse ostalo

Posted in zapisi / footprints | Komentirajte prispevek

Tu in tam mi uspe tek po starih poteh. In srečujem stare in nove obraze. Predvsem me veseli, da se več žensk odloča za rekreacijo, hojo ali tek, pa seveda kolesarjenje. Govorim o načinih, ki so sprejemljivi za vse bolj ali manj zaposlene, torej da nam rekreacija in šport ne pomeni odrekanja vsakdanjim obveznim opravilom ali pa uvajanja posebne discipline doma, zato da bi lahko ‘opravičeno manjkale’ cel dan.

Res je v teh razprodajnih bovških časih lepo srečevati pozitivno energijo v naravi, čeprav smo bolj ali manj prepuščeni dražilcem in zdražbarjem. Nevidna roka deluje, stoletni plini očitno tudi.

Ampak! Veliko energije želim vsem ženskam, svežega zraku moškim in seveda vsem našim malim srčkom samo sonce, veselih pravljic in toplih objemov mamic in tatkov!

In želim si, da bi se ta želja uresničevala vsak dan in vsem, tudi tistim, ki jih klic ‘posebnih (od)poslancev in (po)oblaščencev’ vodi nad vsem in nad vse. Samo malo svežega zraku, ki bi ga nasmejani vdihnili s polnimi pljuči, da bi skoraj zabolelo, bi naredilo veliko dobrega…. žal nekateri niti dihati ne znajo več, kaj šele da bi globoko zadihali kisik narave. Srečno vsem ostalim, ki znamo!

dodaj komentar

Spoštovanje 2

Posted in zapisi / footprints | Komentirajte prispevek

Do ostalih neznanih….. vseh, ki pač so in smo v tem vesolju… ali pa samo na zemlji – da bo razlaga bolj prizemeljska. Očitno bi morali to učiti v 1 razredu OŠ ali pa še prej in vsako naslednje leto tudi. Da se spoštuje tudi kar tako, vse,  zato da se v zrelih letih lahko opravlja svoje delo in druge aktivnosti pametno in normalno. Ne pa da imamo mravljince v možganih, ker nas predstavljajo ljudje, ki …  – saj ne vem, kaj se lahko napiše – …  .  Ta komentar pove vse in je pravzaprav zelo vljuden:

‘Kasneje je Keating zapisal, da deluje Bratuškova po okoli 80 minutah zaslišanja izjemno utrujeno. “Uporablja isti naučen jezik za odgovor na vsako vprašanje in ljudje v dvorani so izgubili zanimanje. Skoraj nihče več je ne posluša, je pa še skoraj ena ura do konca. To je mučno gledati!”‘ – http://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-zaslisanjem-nad-bratuskovo-vplivni-european-voice-manevri-s-posto-in-farsa-ob-imenovanju.html

In to naj bi bilo naše vodstvo, vodstvo ustanovljene velesile, ki naj bi bila protiutež drugim velikim svetovnim konkurencam? Poznam nekatere strateške in operativne dokumente EU in lahko rečem, da so v redu, poznam delovanje EU na nekaterih področij, ki je tudi pozitivno in proaktivno. Seveda je povsod lobiranje in kombiniranje. Če so cilji za ljudi in je pot taka, da ne dela škode, je OK. In je marsikaj OK v Evropi. To, kar se je dogajalo včeraj, pa menim, da je hudo za sodelujoče in ostale.

Ogledalce, ogledalce, povej…. bi predlagala vsem takim gospem in gospodom, ki jih –  bog ve zakaj ali pa verjetno še ta ne ve, –  piči nekaj podobnega, da spravljajo v zadrego – lepo povedano – vse bližnje in ostale, trošijo moj in tvoj in vaš denar in marsikomu povišajo holesterol in pritisk. In – ne me basat! – celo nagovarjajo ženske k nekim dejanjem, ki naj bi bila posebna, pomembna in tralala!

dodaj komentar

Spoštovanje.

Posted in zapisi / footprints | Komentirajte prispevek

Bom še na tem mestu prilepila link – http://www.delo.si/znanje/izobrazevanje/nauciti-se-moramo-spostovati-otrostvo.html . Sicer je podobnih besedil precej, mogoče jih jaz bolj zaznam zdaj, kot kdajkoli prej, kljub temu pa nimam občutka, da bi komu segle do srca. Da bi bili otroci bolj spoštovani.

Ker gre samo za to, da otroka spoštujemo, ga cenimo. Potem ga vedno poslušamo in slišimo in vedno, čisto vedno ima prav. Ne mislim na otrokove poskuse skokov čez ograjo posteljice… to mu je že treba povedati, da se ne dela in je lahko tudi nevarno. Mislim na vse otrokove zahteve, trme in razna nesoglasja izražena z jokom, kar starši večino zapakirajo v tečnarjenje. Saj – ob besedi spoštovanje se danes marsikdo le kislo nasmehne – ali pa naredi roman iz enostavnosti. Najde se verjetno kdo, ki bi zahteval točno definicijo, da bi izgledalo, kot da bi potem lahko razumel…. Na googlu se najde nekaj iz SSKJ kot ‘imeti, kazati do koga zelo pozitiven odnos zaradi njegove moralno utemeljene veljave, vrednosti: spoštuje očeta, starejše; spoštovati koga zaradi njegove poštenosti, pravičnosti; vsak človek bi se moral spoštovati tudi sam / spoštovati delo, marljivost’ – toliko za tiste, ki popolnoma nič ne vedo o tem. Drži pa tudi, da kaj več o tej besedi na kratko ni najti.

Menim, da bi lahko definicijo skrajšali na ‘imeti do koga zelo pozitiven odnos’. Mogoče bi celo več ljudi razumelo…

Pa da se vrnem do naših zakladov – otrok. Niso tečni zato ker so tečni, ampak so tečni prav gotovo zaradi določenega vzroka, ki jih naredi tečne. In če vemo, da vse stvari, ki so povezane z okoliščinami, ki vplivajo na otroka (ki jih lahko naredi tečne), delamo ali ustvarimo starši – zakaj so torej tečni? Otrok star tri mesece, ne more popolnoma ničesar narediti sam, da bi mu bilo lepo. To mu lahko omogočijo starši. Otrok, ki ima eno leto, enako ne more ničesar spremeniti, in niti otrok , ki ima tri leta, in še veliko starejši, brez staršev ne more sam ustvariti okoliščin, da bi mu bilo lepo. Le starši smo tisti, ki to lahko naredimo za svojega otroka. So tudi druge življenjske okoliščine, učitelji seveda v šoli, ki bi verjetno (kolikor poslušam in berem) lahko bili tudi bolj pozitivni do svojih učencev, pa še marsikaj se dogaja v dnevu, ki vpliva na otroka, vendar pa so starši tista varnost otroka, ki mu lahko da moč in veselje, da premaga neugodja, ki jih je otrok morda deležen. Res zahteva to veliko energije, a mislim, da jo starši vedno imamo, vprašanje je, ali se znamo odločiti, da jo damo in predamo otroku.

dodaj komentar

…. in zemlja je ploščata…

Posted in O meni, Umetnost, bovec, naravna dediščina, naravne lepote, zapisi / footprints | Komentirajte prispevek

Težko je sistematično na kratko urediti informacije, ki jih je deležno bovško občinstvo – ter tudi še vsi ostali prisotni v svetu – v tem pomladno poletnem času 2014. Sicer smo navajeni vsakršnih tragikomedij in marsikdo (na žalost) zna prežvečiti že skoraj vse. Nekako nas na bovškem res klima in navidezni mir rešujeta… reka Soča pa ni več med najbolj čistimi v EU, tako da je z vodo že križ, pipce podrombonskih čistih vrelcev je občina zaprla (več oblasti je krivo za to, da ne bo kakšne travme ali prerekanja alla ‘ali bomo dobili vodo’).

V glavnem, v domačem stilu je reč takale:

- ganljiva izjava (iz spodaj navedenih virov v medijih – točneje izbor c ): ‘Soča Rocks v središču Bovca’ / jaz pa živim na placu pod lipo očitno! no mene v to ne bo nihče prepričal, ker imam le cca.100 m do obvoznice in nobene lipe nad glavo… Soča Rocks ni središče Bovca, a za nekatere pa pač je in je cel Bovec center, kar se da razumeti, če beremo tudi, da je Tolmin Dolina Soče, tako da bi lahko zamenjali tablo Bovec s Center Bovec… je pa itak v stilu Enter Bovec (kje je že to poniknilo!?), tako da se reči pač poklopijo – samooklicani in poklicani ‘mladi in izkušeni strokovnjaki’ turizma Doline Soče združijo moči in je vse prav geografsko, trajnostno, kadrovsko, socialno, družbeno, predvsem tudi ekonomsko idr. (na bovškem je očitno tudi zemlja ploščata…. )

- naslednja že kot kaže virtualna zadeva ‘Kaninska zgodba’….. / očitno se bovški turizem še ni odločil, v letu in pol! oz. že od 1990 bi rekla – kaj je in kaj ni! Najprej je enoznačno in samo to jasno, da je Kanin zelo zelo pomemben element turistične ponudbe, potem natančno obratno sploh ni pomemben, zdaj naenkrat je ‘eno največjih tudi finančnih neizkoriščenih priložnosti!’ To je kot kaže je nova strategija, vizija, politika, kultura, letni plan, akcijski načrt in še vse ostalo našega turizma! Glede na informacije od prezadolženosti in negativnem kapitalu ter recimo na to, da je stečajna upraviteljica, v cca.letu dni se mi zdi, uspela prodati za 300€ premoženja! – pa je res finančna priložnost… – glede Kanina bi se lahko počasi prosim malo misli konsolidirale, ne pa da poslušamo skrajnosti naprej in nazaj in gor in dol in še kam nekam – evidentirano vir Delo:

a) Kanin je zelo zelo in zelo pomemben (Delo.si, 5.4.2014)

http://www.delo.si/novice/slovenija/upam-da-je-sesutje-kanina-najnizja-tocka.html

Beremo še,  da tudi države bolje da nimamo, če ne zna rešiti Kanina! – kako vizionarsko! Pa da ima Bovec ekstremno sezonskost… in da je smučišče Kanin ‘edino zdravilo’ … in tako naprej in tako nazaj… in bom kar tu napisala, da je ta ‘s sezonskostjo’ izjava iz devetdesetih!… na bovškem se zaključi (samo uradno) plovba na Soči z mesecem oktobrom in v decembru se je začel zimski turizem (čeprav ne vedno najbolj uspešno, včasih pa tudi in cilj je bil in bi moral biti, da se to dogaja enako še naprej) in od aprila dalje se je smučalo in veslalo in kolesarilo in vse ostalo zraven – do oktobra (razen smučanja seveda) – škoda, žal in bog nam pomagaj! ob taki interpretaciji in prepoznanju potencialov in dejstev bovškega turizma … očitno res gre samo za ‘I’ll be back’ sceno odgovornih

b) tu pa Kanin ni prav nič več pomemben

http://www.delo.si/novice/slovenija/bovec-ni-samo-kanin-in-sport.html

(Delo.si  19.6.2014)
Prva objava-izjava dne 5.april letos, druga 19. junij letos – kako hitra re-akcija za-mišljevanja!

c) vse pomembno, vse novo, vse delno novo, vse na novih temeljih in z novimi ponudniki

www.robin.si/component/content/article/35/1821#.U6wO8tGM9GU

- so pa tudi na drugih področjih itak enaka dogajanja, razvoj turizma se izvaja glede na trenutne promocijske in finančne potrebe posameznikov, recimo kolesarjenje je enkrat nova oz. pač – kot v novodobnih govorih slišimo – delno nova! zgodba, drugič popolnoma nepomembna! Organizator Kolesarskega vzpona na Mangrt ve, koliko je bila pomembna ta tekma v letih 2007 do 2011 – nič za svetnike javnega zavoda, osebno pa sem končno komaj spravila skozi proračun nekaj fičnikov…, potem pa spet kar naenkrat poslušamo pridige govorcev na tekmi o zelo prepoznavni in obetavni tekmi in Loški dolini in podobno … ja saj se vidi iz zatikanja taistih govorcev, koliko so namere in izjave poštene…

- ‘na bovškem je nova ponudba na novih temeljih, ki so novi, nekateri delno novi…’ – to nam je večkrat ponovljeno, da slučajno ne bi preslišali pravilnega odgovora, večkrat ponovljeno vprašanje v trdilni obliki in pravilno zloženih popolnoma istih samostalnikih kot so uporabljeni v vprašanju – pa razumi če moreš (verjetno je to že filozofsko vprašanje, ki ga razumejo samo najvidnejši navidezni strokovnjaki – toliko v lažje razumevanje nerazumljenega)

- o zorbingu in zipanju po Učji ne bi nalagala na dolgo – totalno umeščena ponudba v nedotakljivo in pristno okolje, ki predvsem pripomore k prepoznavnosti turističnega območja in njene avtentičnosti ter ohranjanju dediščine, zato izredno dobro diferenciira, pozicionira in tako naprej in nazaj… da te kap!

Moj rezime je sledeč:
Lokalna turistična organizacija Bovec se od leta 2011 ne ukvarja z ničemer pomembnim, ki bi bistveno ustvarjalo pogoje in možnosti turizma na bovškem. Od leta 2011 na zavodu niso več zadolženi za:
- upravljanje reke Soče, ki je bistvenega pomena za bovški turizem (glavni del reke za rafting in kajak na divji vodi je v bovški občini – no, verjetno je tudi tu razlaga veljakov lahko filozofsko drugačna)
- upravljanje turističnega ogleda in organiziranje prireditev v trdnjavi Kluže, tudi Festival Kluže so takorekoč uničili; Festival bi bilo potrebno morda programsko spremeniti, je pa bil mednarodno znan in povezovalen in je predstavljal Trdnjavo Kluže, Bovec, ter tudi ostala mesta na bovškem daleč naokoli – dogajanje smo začeli seliti po vsej občini v različne kraje, da bi tako vzpostavili sodelovanje in prepoznavnost po vseh dolinah (to je zdaj ‘passe’… plačali so oblikovalko za novo zastavo in jo razobesili in konec)
- pospeševanje promocije smučišča Kanin, ki je potekalo aktivno vse leto, saj je Kanin predstavljal posebno ponudbno bovškega, tako pozimi kot poleti (seveda večina turističnih delavcev ni bila na Kaninu niti pozimi, kaj šele poleti! tako da govorjenje na počez pač poteka v stilu vsevedov…)
- soorganiziranje prireditev vseh vrst, tako Bovških četrtkovih večerov s Folklorno skupino in Buškimi čečami, kot Kolesarski vzpon na Mangrt in recimo Bovec trek race ter veliko drugih,ki jih ne morem našteti, ker jih je preveč, pa naj mi ne zamerijo ostali soorganizatorji; naj poudarim, da so prireditve pomembnega povezovalnega značaja, ne samo promocijskega in turističnega; ampak svetniki javnega zavoda želijo slišati samo pravilne izraze destinacijskega managementa in finančnih projekcij, realnost pa ‘ide kako ide’; potem pa se najdejo še štirje posamezniki, ki itak ne morejo dihati bovškega zraku, in so v svojem brezdelju znoreli zaradi odpovedi oz. neodobritve predlagane 50000€ vredne prireditve, za kar zavod ni mogel in smel nameniti celotnega denarja – kakor je bila zahteva, torej celotnega! – in rušijo razvoj turizma… – zdaj pa se bo (poudarek na ‘bo’!) denar dobil in namenil za neko drugačno prireditev, ki bo celo izven sezone! in ima sprejemljivo finančno konstrukcijo, kjer ni nikomur jasno, kako se bo sfinancirala – a mogoče res z vstopnino!? (ta na bovškem ne sme presegati enega centa, to bi dolgoletni izkušeni hkrati mladi turistični strokovnjaki od leta 1990 lahko vedeli – pa saj bo občina vse pokrila, saj vsi vse vedo, saj so volitve!)

To so glavne naloge (brez tistih štirih brez zraku : ) ), ki smo jih imeli na zavodu v času mojega mandata, in so potekale celo leto od petka do svetka nonstop. Teh nalog zavod nima več, nobene!, prireditve so stvar drugih, tako kot v Tolminu. Ostale naloge so zanemarljive, promocija, sejmi, oglaševanja, o katerih tako na veliko razpravljamo…… to je tako kot pač vsakdo mora jesti in piti, lahko kupuješ najdražje bio izdelke in imaš drisko ali pa pač imaš zmerno prehranjevanje in si zadovoljen….. Kakorkoli, glede na realno stanje bi lahko ostal zdaj na tem bovškem turističnem zavodu en ali dva zaposlena, plus nekaj študentov poleti = predlagam vladi! Predvsem tudi zato, da se ne bo toliko trošilo energije v poslušanje kaj je novo in bolj novo ali deloma novo….. Pa da ne bo spet kdo od tiste “dediščine, ki je ne moreš primit”! preveč znanstveno pristopil k utemeljevanju pomembnosti tega dela turistične ponudbe, bi samo namignila, da bi za ta namen že bila lahko ustanovljena posebna organizacija, ki bi sodelovala tako s celotno regijo kot čezmejno. Čemur je bil projekt tudi namenjen – pospeševanje turizma preko drugih elementov lokalne identitete in znanj. Ja, na tem mestu bi lahko navedla izvedene projekte mojega mandata, ki so bili namenjeni sodelovanju v lokalnih skupnosti in širše ter povezovanju z namenom pridobitve možnosti financiranja, sofinanciranja turističnega in splošnega razvoja občine. Pa je že vsega veliko napisanega zato podrobneje ob drugi priliki….

Ja ‘tako mamo’. Vsak naj ima svoj mir po svojih močeh in naj se ne preveč žalosti zaradi ‘leaderjev’, ki vozlajo s pletilkami in parajo z mesarskimi noži. Kako se to lahko dogaja, ko so časi Hogarjev mimo, je (spet) bolj filozofsko vprašanje. Namreč obrazložitve investicij (beri kupov betona in pločevine ne bovškem), so na primer zaradi tega, ker obstaja nekje denar in ga je treba potrošiti. Na način kot že nanese. Očitno pa bi bilo potrebno nekaj znanja, da bi ta denar namenili za Kanin! Saj plehnasto garažo zna vsak narediti, čeprav so se morale plehnaste garaže navadnih prebivalcev odstraniti izpred hiš in blokov, lahko plehnasta garaža velikih mer in vidnosti v izvedbi občine nastane kar tako brez oklevanja! Vsem na očeh in vsem v posmeh. Kot že omenjeno, se gotovo lahko to upraviči in opraviči z neskončnim govorjenjem o plehu in garažah in denarju. Neštetokrat ponoviš vprašalni stavek kot trdilni – paziti je treba, da ne poveš popolnoma nič novega – pa je odgovor na dlani!

Malo noro pisanje za nedeljsko dopoldne… a maša je mimo, tako da je bilo treba pokomentirati brano in slišano.

dodaj komentar

Poletje …

Posted in zapisi / footprints | Komentirajte prispevek

… ni še čisto zares, se je pa veselo začelo! Veselo z rojstnim dnevom, soncem in temperaturami pri 30, radosti države in družbe pa naj se dogajajo…. Lepo je – se zabavati doma, pri peki trinadstropne torte ali pa kar tako s preganjanjem paljkov, brez norosti ekonomike in psihosocialnih dognanj ostalih. Lepo je – kvačkati, kaj ustvarjalnega prebrati ali pa kar mimogrede dati na mizo nov prt in ugotoviti, da super izgleda! Lepo je dodati šopek ali pa kar velik šopek! poljskih rož na mizo.

… ni nič posebnega. Poletje in topel dan. Na večer se ohladiš s sprehodom, tekom, ali kar posediš na vrtu.

… je mirno in prijetno… imamo pravzaprav vse in še več, potres nas tu in tam prestraši ali pa nam malo oteži življenje, vse ostalo pa gre lepo naprej od poletja do poletja. Niti podnebne spremembe se nas ne dotikajo tako zelo, da bi bili lahko preveč zaskrbljeni in prestrašeni, niti gospodarska kriza nas ni tako zelo prizadela, da bi stradali. Tu in tam tudi se nam dogodi kakšen neljub dogodek, situacija, ki nas prizemlji in strezni. Še to samo za nekaj časa. Vsem sicer ostanejo trajna znamenja, vendar pa se mi zdi, da še vedno živimo v tem kraju in času, ko vedno znova lahko začutimo poletje in uživamo v lepih dnevih!

…. bodimo enostavni … poleti, pa tudi pozimi s kapo, šalom, rokavicami in bundo! in jeseni in spomladi tudi imejmo navadne misli, vsakdanja opravila in lepo vreme!

dodaj komentar

Bovško -živetje

Posted in zapisi / footprints | Komentirajte prispevek

V teh high-tech utripajočih dnevih se lokalno dogajajo razni po-, so- in podobni sveti. Ni da bi se kdo hudo preveč zavzemal za udeležbo in iskal soglasje, mnenja, ali kot pravijo v ‘naprednih’ krogih, delal brainstorminge, pač pa so z velikim veseljem vsi vabljeni :) . Potrebe po kakšnih dodatnih informacijah tudi ni, ker se nekateri radi kar tako malo družijo, klepetajo in si medsebojno lajšajo raznorazne videzne in navidezne bolečine. Nekateri poklicani se udeležujejo tudi ožjih seans, kjer enako ni pomembno kaj in zakaj, verjetno je edini checkpoint kdo in za koga, pa seveda za koliko. Utemeljitev je, da se dela v javno dobro, za boljši jutri in strateško, pa seveda z veliko AV (dodane-novoustvarjene povečane vrednosti), zato vsako dodatno vprašanje o smiselnosti nesmislov ne pride v poštev. Verjetno so dejstva in utemeljitve tako trdna, da se bodo nadalje po- ali si-svetovali tudi s kakšno beograjsko navezo, sicer pa bi bil to še edini razumljiv način, glede na zgodovinske vezi in postzgodovinske nezmožnosti. Kakšnih delitev, izločitev in homofobij ni zaznati, poraženci so tudi zmagovalci, rušitelji pa graditelji! Srečno po novem!

dodaj komentar

afterblog

Posted in zapisi / footprints | Komentirajte prispevek

blog je bil ustvarjen v času, ki ga je bilo dovolj, in prostoru, ki je bil svoj pod zvezdami; potem so se stvari spremenile. starševstvo je nekaj čudovitega – in zahteva svoj poseben čas. no, kakor za koga. nekateri ga vzamejo kot stanje ‘s posebnimi pooblastili’ ali pa kar kot posebno stanje. drugi kot nekaj vsakdanjega in živijo svoje življenje enako naprej, kot prej, ko niso bili starši. meni osebno ni nič od tega, je le predanost, pomoč malemu sinčku. življenje ne gre enako naprej kot prej, ko nismo bili starši, hkrati pa ni nič drugačno, le bolj kvalitetno, zahtevno in sproščeno. zato bom verjetno le tu in tam še kaj zapisala …. saj vsebine niso bile nikoli posebej izbrane, premišljene : ), pač glede na trenuten navdih sem si vzela nekaj minut zvečer in povedala svoje misli…. sedaj pa so večeri polni glasbe, različnih rdečih kapic, smešnih večerij in vsega podobnega, zato le – tu in tam – ostane še prostor za kakšen dodaten poseben navdih….

dodaj komentar

Pravljica

Posted in zapisi / footprints | Komentirajte prispevek

Naj prilepim en link; ne bom dodatno pravljičarila….. Ker pa se danes vsi namigi, namere, in take podobne reči interpretirajo kot sprenevedanje in zavajanje (saj… to se splošno dogaja), bom v izogib takemu razumevanju dodala kratke inštrukcije za gledanje:

1. za tiste, ki so smučali in smučajo: naj se čimprej odpravijo smučat v naravo, seveda si lahko prej spočijejo možgane, dušo in tudi oči (to zadnje le, če znajo gledati in videti naravo)
2. za tiste, ki so smučali in ne smučajo: naj se čimprej odpravijo v naravo, seveda si lahko prej spočijejo možgane, dušo in tudi oči (to zadnje le, če znajo gledati in videti naravo)
3. za tiste, ki niso smučali in ne smučajo: naj se čimprej odpravijo v naravo, seveda si lahko prej spočijejo možgane, dušo in tudi oči (to zadnje le, če znajo gledati in videti naravo)
4. za tiste, ki niso smučali in nameravajo smučati: naj se čimprej odpravijo smučat v naravo, seveda si lahko prej spočijejo možgane, dušo in tudi oči (to zadnje le, če znajo gledati in videti naravo)
5. pa še za tiste, ki nimajo čisto nič s smučanjem pa tudi ne z naravo: naj se čimprej odpravijo v naravo, seveda si lahko prej spočijejo možgane, dušo in tudi oči (to zadnje le, če znajo gledati in videti naravo)

Simpl kot pasulj. In samo to.

Aja, še link:
Ulov sončnega zahoda (avtor Vidulisico)

dodaj komentar

….pravljice…

Posted in zapisi / footprints | Komentirajte prispevek

No, pa smo tam. Ko so me spraševali nekaj let nazaj ali se zavedam odgovornosti, mi je bilo vse skupaj čudno, tudi smešno – vprašanje direktorju/direktorici, če je odgovoren/odgovorna, je vsaj čudno in vsaj smešno. Za delovno mesto, kjer je prva in zadnja točka zadolžitev in obveznosti prav odgovornost, se po mojem mnenju nihče ne odloči, če mu je odgovornost zadnja briga. Takrat mi je postalo kristalno jasno, kje sem in s kom se ‘družim’. Tam, kjer je odgovornost, žal, res zadnja briga, s tistimi, ki jim je osnovno vodilo in zadolžitev prelaganje odgovornosti na druge.
Danes berem…’politične in ekonomske elite so se obrnile stran od ljudi, zato ljudstvo na ulici zahteva vrnitev tistih vrednot, za katere menijo, da bi morale tvoriti našo skupnost – solidarnost, pravičnost, odgovornost, politična kultura… tako pravi dr.Damjan Mandelc (3. februar 2013 ob 06:15; Ljubljana – MMC RTV SLO – “Ljudje so razočarani in jezni, ker jim je nekdo ukradel državo”).
Ali naj mi je prijetneje pri srcu, ker se kaže pomanjkanje osnovnih vrednot v širši skupnosti, in ne vpliva samo name? Moja ožja skupnost (tu ni mišljena družina in najbljižji) je mali laboratorij širše skupnosti, predvsem kar zadeva politiko, zato kakšne tolažbe v teh navedbah ne najdem.
Če z vso resnostjo pogledam nazaj na moj osebni primer, je bilo grozljivo že takrat začutiti, da se oklicani odločevalci zavedajo samo moči in ne odgovornosti, svoje seveda. Predvsem pa radi povprašajo ‘po zdravju’ druge in jih tudi silijo, prisilijo in izsilijo ‘petje v en glas’ pod krinko odgovornosti. In danes smo prav tam – kjer ni muh. Krinke, spletke, slabe banke.
Pa se iščejo novi in drugačni. …več kasno… Mogoče sem res malo skeptična, ampak dvajset let pomeni generacijo in če se je dvajset let le zmigovalo z glavami, posmehovalo posameznikom s hrbtenico in pošteno prijaznostjo, odhajalo na počitnice in potovanja namesto na volitve, mislim, da so pričakovanja hudo prevelika. Tisti Slovenci, ki funkcionirajo v tujini, funkcioniranjo prav zato, ker so v tujini. In tisti, ki so strokovnjaki, so to zato, ker niso v nikakršnem stiku s politiko. Slovenska politika ‘je’ alfa in omega, in kdor je zraven, postane vsemogoč. Če nisi zraven (bog ti pomagaj, če te povabijo in nočeš zraven! oz. tudi bog ti ne more pomagati v tem primeru), jih dobiš po gobcu. Pa saj ni tako hudo. Če si natreniran, vse prestaneš in potem jih dobi kdo drug po grbi, pošteno. Če nisi natreniran? Malo potrpljenja in vztrajnosti, pa je. Ja, kot v športu, – pa da ne pozabim omeniti discipline, torej delo, ne govorjenje. Toliko nove in drugačne rabimo….

Naš veliki mož Ciril Zlobec je rekel, da je treba vedno imeti upanje in biti hkrati skeptičen, da si realen, da lahko živiš življenje, ki ti vedno prinaša nova presenečenja. Se hudo strinjam. Pa bi dodala – še več športa in zdrave hrane ter enostavno in samo manj politike. Tako kot težko pomaga kakršnakoli dieta za hujšanje, se lahko enostavno shujša samo z manj hrane. Problem je preobilje, težnja za več.

Bom zaključila s predlogom bolj prijetne spletne strani (ringaraja.net; družinske e-novičke):
Naj bo februar mesec poslušanja in razumevanja. In, naj ti dve vrlini postaneta del našega vsakdana tudi potem, saj nam bo tako lepše!

dodaj komentar

10 -/+

Posted in zapisi / footprints | Komentirajte prispevek

Dobri možje in tudi kralji so mimo, pa lahko zapišem kaj vsakdanjega. Recimo o denarju. Najbolj vsakdanja reč. No, še politika in vreme imata verjetno predpozicijo, ampak vreme je stabilno ( : )) zimsko, pač pada sneg; da se pa spreminja od -10 do +10, -20 do +20 (in skladno s tem padavine, pritisk, veter in ostalo), je človeška pogruntavščina, zabloda ali prehitre sanje. Politika? Saj je vse napisano miljavžentkrat; pa saj sploh ni več politika, ali da ne bi rekla družbena angažiranost (bože mili)! Lepo povedano je vse eno gobezdanje, da navadni ljudje ne uvidijo in ne morejo imeti pet minut za sebe in svoje misli. Vedno napišem ‘navadni ljudje’, mislim tiste, ki jim je skrb za povprečno urejeno življenje sv́eta, in žal jim zaradi takih in drugačnih okoliščin, na katere bi zelo težko ali sploh ne morejo vplivati, ne znese za kaj več kot povprečno življenje (zato jim zmanjka časa – pet minut).

Denar? Recimo nekaj o slabi banki. Pa ne bom o slabi banki, temveč bom vprašala, zakaj pa se ne ustanovi dobra banka? Verjetno zato, ker je pesimizem ena pomembnih lastnosti Slovencev (glede na statistiko samomorov še vedno). Pa pač tudi največjim glavam tega trenutka tretjega tisočletja ni zneslo pogruntati kaj boljšega in bolj razvojno usmerjenega kot je slaba banka. Verjetno se spet lahko utemeljuje ta rešitev s kakšno dobro prakso iz tujine (?), ki so itak vsaj smešne in neresne, ker so primerjave vedno z nekajkrat večjo državo ali pa z več desetkrat večjim območjem kot je Slovenija, zato neuporabne in zavajajoče. Pa skoraj ne verjamem, da bi se tujina izmislila kaj takega. No, priznam, nisem poglobljeno spremljala razvoja te zamisli. Bi pa rekla, da je ta slaba banka pogruntavščina nove dobe oz. copy-paste vzroka svetovnega kolapsa – recesije. Torej takorekoč nov izveden finančni inštrument (da si sposodim listino kot institucijo), ki nas bo popeljal v novo črno (prazno) luknjo. Ja, že razpravljam o slabi banki….. – bom še par besed o dobri. Torej taki, ki bi omogočila majhnim in mikro podjetjem, da se sfinancirajo, magari brezobrestno. Obresti naj časti država iz prodaje bank, ki ne znajo in ne znajo poslovati, ne glede na nesramne provizije in zablodele šenkane kredite, namesto da jih do in prekapitalizira. Ta majhna in mikro podjetja, pa tudi kakšno srednje veliko, ki je zraslo iz nič, lahko generirajo delovna mesta. So v fazi rasti in iščejo nove možnosti in trge. Slovenski konglomerati, ki funkcionirajo skozi naštrikane možnosti, ki jim jih zrežira država, in nato banke, se več ali manj predajajo in prodajajo. Tu so delovna mesta že nepotreben strošek in prva poteza novih uprav ali že prisilnih upraviteljev. Ja, hudo pametno vse skupaj za povedati…. ! Very simpl. Žal. Zato žal, ker si ne znamo zapeti Kekčeve pesmi in enkrat sfunkcionirati naprej in ne nazaj. Zato žal, ker je v Sloveniji precej delovnih, aktivnih in pridnih ljudi, ki bi brez dvoma lahko vozili svojo ljubo domovino skozi vse trike in zahteve novega časa, če bi imeli možnost. Poglejmo samo vse slovenske super športnike, ki jih ni malo in ki dosegajo svetovne uspehe… – pa kaj ne more noben politik vsaj za trenutek pomisliti, da je za vsemi temi dosežki trdo garanje in huda volja in odločenost, da se doseže cilj? Kar je tako pomembno v poslovnem svetu… in da bi bilo potrebno le usmerjati to neverjetno energijo in zmožnosti v pravo smer. In seveda tako, da bi navadni ljudje lahko imeli pet minut časa in bi lahko razumeli.

dodaj komentar