….pravljice…


Ta prispevek spada pod
zapisi / footprints.

No, pa smo tam. Ko so me spraševali nekaj let nazaj ali se zavedam odgovornosti, mi je bilo vse skupaj čudno, tudi smešno – vprašanje direktorju/direktorici, če je odgovoren/odgovorna, je vsaj čudno in vsaj smešno. Za delovno mesto, kjer je prva in zadnja točka zadolžitev in obveznosti prav odgovornost, se po mojem mnenju nihče ne odloči, če mu je odgovornost zadnja briga. Takrat mi je postalo kristalno jasno, kje sem in s kom se ‘družim’. Tam, kjer je odgovornost, žal, res zadnja briga, s tistimi, ki jim je osnovno vodilo in zadolžitev prelaganje odgovornosti na druge.
Danes berem…’politične in ekonomske elite so se obrnile stran od ljudi, zato ljudstvo na ulici zahteva vrnitev tistih vrednot, za katere menijo, da bi morale tvoriti našo skupnost – solidarnost, pravičnost, odgovornost, politična kultura… tako pravi dr.Damjan Mandelc (3. februar 2013 ob 06:15; Ljubljana – MMC RTV SLO – “Ljudje so razočarani in jezni, ker jim je nekdo ukradel državo”).
Ali naj mi je prijetneje pri srcu, ker se kaže pomanjkanje osnovnih vrednot v širši skupnosti, in ne vpliva samo name? Moja ožja skupnost (tu ni mišljena družina in najbljižji) je mali laboratorij širše skupnosti, predvsem kar zadeva politiko, zato kakšne tolažbe v teh navedbah ne najdem.
Če z vso resnostjo pogledam nazaj na moj osebni primer, je bilo grozljivo že takrat začutiti, da se oklicani odločevalci zavedajo samo moči in ne odgovornosti, svoje seveda. Predvsem pa radi povprašajo ‘po zdravju’ druge in jih tudi silijo, prisilijo in izsilijo ‘petje v en glas’ pod krinko odgovornosti. In danes smo prav tam – kjer ni muh. Krinke, spletke, slabe banke.
Pa se iščejo novi in drugačni. …več kasno… Mogoče sem res malo skeptična, ampak dvajset let pomeni generacijo in če se je dvajset let le zmigovalo z glavami, posmehovalo posameznikom s hrbtenico in pošteno prijaznostjo, odhajalo na počitnice in potovanja namesto na volitve, mislim, da so pričakovanja hudo prevelika. Tisti Slovenci, ki funkcionirajo v tujini, funkcioniranjo prav zato, ker so v tujini. In tisti, ki so strokovnjaki, so to zato, ker niso v nikakršnem stiku s politiko. Slovenska politika ‘je’ alfa in omega, in kdor je zraven, postane vsemogoč. Če nisi zraven (bog ti pomagaj, če te povabijo in nočeš zraven! oz. tudi bog ti ne more pomagati v tem primeru), jih dobiš po gobcu. Pa saj ni tako hudo. Če si natreniran, vse prestaneš in potem jih dobi kdo drug po grbi, pošteno. Če nisi natreniran? Malo potrpljenja in vztrajnosti, pa je. Ja, kot v športu, – pa da ne pozabim omeniti discipline, torej delo, ne govorjenje. Toliko nove in drugačne rabimo….

Naš veliki mož Ciril Zlobec je rekel, da je treba vedno imeti upanje in biti hkrati skeptičen, da si realen, da lahko živiš življenje, ki ti vedno prinaša nova presenečenja. Se hudo strinjam. Pa bi dodala – še več športa in zdrave hrane ter enostavno in samo manj politike. Tako kot težko pomaga kakršnakoli dieta za hujšanje, se lahko enostavno shujša samo z manj hrane. Problem je preobilje, težnja za več.

Bom zaključila s predlogom bolj prijetne spletne strani (ringaraja.net; družinske e-novičke):
Naj bo februar mesec poslušanja in razumevanja. In, naj ti dve vrlini postaneta del našega vsakdana tudi potem, saj nam bo tako lepše!

Komentirajte prispevek

Vaš poštni naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *

*

Lahko uporabite naslednje HTML značke in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>