Globalizacija domačih logov


Ta prispevek spada pod
bovec, naravne lepote, zapisi / footprints.

‘Zanimiva’ obvestila vzpodbudijo razmišljanja, resna, smešna, vsesortna …

Označevanje aktivnosti civilnih iniciativ za laži je ponižujoče, zato lahko povzamem, da so prebivalci Afrike in Arabskega sveta celo na boljšem kot domačini Bovškega. In kot vedno Bovčanka (s strani institucije domače občine trenutno sicer ‘odrezana od sveta’)  z veliko ljubezni do narave in okolja ter poštenih civilistov seveda moram, hočem in zaskrbljeno pišem …

Zakaj si uradniki lahko pripišejo pravico soditi občane, katerim bi morali biti prav ti uradniki na razpolago, jim pa nasprotno ne dajo skoraj nikoli željenih in zahtevanih informacij? Kako bi kdorkoli, iniciativa, iniciativnež ali zaskrbljen prebivalec, lahko vedel kaj verodostojnega, če obvestil občanom, ki bi bila jasna in verodostojna, ni? Že pred pol leta so bili odgovori na vprašanja občanov glede ‘letališča’ le politični in približni in hkrati tako dokončni, kot da je vse že jasno in določeno! Danes? Stroka se (še vedno kot vrsto let)  evidentno izloča, ustvarjajo pa se nove ‘nujne’ službe, na primer (seveda!) odnosi z javnostmi … govoričenje … čeprav ni denarja, čeprav naj se javne uprave ne širijo! Ah ja, denarja ni za strokovne ljudi, vedno pa ga je veliko za prave politične podložnike in sploh podložnike. In odgovorov kljub povečani armadi javne uprave še vedno ni. Strupeni plini prve svetovne vojne so kar prisotni … zadnje čase se kot kaže še širijo …

Občanke in občani Bovškega veliko stvari ne vedo. In ne, ker so tako zagamani, tudi ne, ker bi bili tako nezainteresirani in neumni. Tu pa tam se najde kdo, ki bi bil pripravljen tudi delati za dobro lepega Bovškega, brez plačila ali za povprečen denar. Mogoče občanke in občani marsikaj ne vedo tudi zato, ker so že preveč navajeni gostiliškega neskončnega razpravljanja in uboganja tako iz starejše zgodovine tega območja, še bolj iz novejše zgodovine domače občine.  Marsikaj pa ne vedo predvsem zato, ker ni jasnih in javnih strokovnih in veljavnih dokumentov, objav, pojasnil nikjer, vse odgovore ve samo ena oseba in so rezervirani za razprave, ki jih v večini vodijo politični predstavniki. Občinski institucionalni krogotok uspešno poteka v smislu inflacijske spirale dogovorov na štiri oči. Izvoljeni deljujejo na trgovinski princip daj-dam brez vsakršnega občutka sramu zaradi nepoznavanja osnovnih pravnih temeljev, ki jim nalagajo tudi in predvsem odgovornosti in obveznosti, ne zgolj osebnih privilegijev. Ah ja, sejnine so važne in super občutek moči!

Individualni angažman je prav tako ali pa še prej lahko strel v prazno, pa vendar (spet) izpostavljam sledeča vprašanja, katera so bila odgovornim občine  postavljena že večkrat v zadnje pol leta … pa se vrtijo po bovški kotlini kot nekakšen večni odmev, ki se mu vsakokrat prilepijo še mah, vlaga in megla.

Občina je dolžna veliko veliko poštenih odgovorov, takih, ki niso rumeni tisk ali prirejenih za trenutno situacijo, temveč natančnih, točnih, ki se nanašajo na zastavljeno vprašanje. In pravno in uradno veljavnih in utemeljenih. Na primer, še vedno ne vemo:

(1) Iz katerega verodostojno sprejetega in veljavnega dokumenta so občinske resnice (s spletne strani) povzete (katera in kaj je zakonska osnova – dokument, stran; nič ne vemo glede odgovornih oseb, odločevalcev, izvajalcev, postopkov in datumov sprejetja – npr. pojasnilo občine je: ‘javno naročilo po takrat veljavni zakonodaji …’  – kateri?, kako je bilo JN izvedeno?, s kom so potekala pogajanja? idr.)? V vednost vsem ostalim in nevednim: razprava je o okolju in prostoru o več kot četrt bovške kotline z vplivom na celoten prostor občine (‘izmerjeno’ z očmi navadnega smrtnika), oblastnikom pa se ni zdelo vredno, da bi objavili vsaj javni natečaj. Vse je bilo dogovorjeno bogve kje in kdaj …

(2) Kateri, natančno kateri je evropski razpis, iz katerega se bo oz. kot lahko razumemo je že, investicija ‘letališče’ financirana, kdaj se je občina prijavila, kaj je predmet razpisa, kdo razpis vodi, kdo so projektni partnerji, kdo je vodilni partner, kakšni so deleži partnerjev tako vsebinski kot finančni, kakšen je natančen prijavljen finančni in terminski plan razpisa za del bovške občine (vsi podatki bi bili/so lahko jasno prikazani na enem delovnem listu excela terminsko, vsebinsko in finančno)?

(3) Koliko denarja je bilo že porabljenega za ta namen, torej ‘oppn letališče’ in priprave prijave za razpis, iz katere postavke proračuna, kdaj je bilo to sprejeto, kdaj objavljeno, koliko je načrtovana višina te postavke v posameznih letih, poraba v posameznih letih do sedaj, kdo je neposredno odgovoren za ‘oppn letališče’ in razpis na občini in na osnovi katerega občinskega razpisa je bil za ‘oppn letališče’ izbran izvajalec (tudi če so se zbirale ponudbe, kar je sicer glede na laično predvidene potrebne visoke zneske zakonsko sporno,  mora biti jasna vsebina razpisa/povpraševanja oz. mora obstajati dokumentirana osnova /zapis, povpraševanje/ zbiranja ponudb potencialnim zainteresiranim)?

In če se kakšen odgovor slučajno podvaja, naj uradnikom ne bo odveč ga zapisati dvakrat,  še enkrat pojasniti in še enkrat odgovoriti. Tako bo odgovor še bolj trden, občanke in občani si želijo samo razumeti in vedeti kaj se dogaja in se bo dogajalo v prihodnosti.

Glede ‘kaj znamo’ (kar je navedba institucije občine kot utemeljitev upravičenosti njenih še vedno neznanih in nejasnih aktivnosti namesto jasnih odgovorov občankam in občanom) pa le mimobežna pripomba: vsi projekti ljube zadevne občine, financirani preko EU razpisov so le betoniranje, zidanje zidov, asfaltiranje; noben projekt, podprt s sredstvi EU razpisov ni bil izveden in zaključen tako kot je bil načrtovan in predstavljen občanom; nobenih novih delovnih mest ni na osnovi EU razpisov občine v naši občini; noben EU razpis ni ideja občine, saj so le podaljšana roka popotresne obnove, nekateri države oz. samo politike. … Seveda tudi te razlage uradniki raje in vedno pobarvajo rumeno …

Še pomembno spremljajoče pojasnilo zgornjega: razpisi EU so namenjeni znanju, inovacijam, novim delovnim mestom, mladim, varovanju narave, okolja, …  v destinaciji, kjer naj (poudarek je na naj – namreč zavoljo rezultata lokanih volitev je vse ostalo pri titulah, nagradah in zaslugah, vse spremljajoče in resnično delo pa čaka ali pa se doseženo veselo razprodaja …) bi razvijali trajnostni turizem in trajnostni razvoj vseh, pa se izvaja samo golo zidanje kot pred 5000 leti. No, takrat so vsaj delali skladno z načrti … .

Tako je to doma, ni potrebno nikamor na druge kontinente, priporočljivo pa je seveda vedenje, znanje, o življenju, delu in demokraciji kje drugje. In vztrajno, samo pošteno delo ter aktivnost vsakega posameznika, občanke in občana.

Komentirajte prispevek

Vaš poštni naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *

*

Lahko uporabite naslednje HTML značke in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>