Škatle


Ta prispevek spada pod
zapisi / footprints.

Danes se dogajajo pomembnejše stvari od tega, kar bom napisala, a – kje je začetek?

Ni bistven artikel, ki bi ga opisovala, ali kozmetiko, jogurte, napolitanke, glede preveč raznovrstne in hkrati vedno iste hrane sem že vse povedala (no, ne na blogu, ampak tistim, ki pač uletijo v mojih 5 minut ‘predavanja’ : )), pa bom zdaj napadla teniske. Natančneje športne trail copate, ali pač nekaj, v čemer bi boljši rekreativec tekel par krat tedensko po različnih terenih, delno po asfaltu. Tako da bi recimo odtekel kakšno rekreacijsko tekmo pa tudi maraton. Seveda v istih teniskah, saj ni da bi imel doma več parov – niti cenovno, niti prostorsko, niti potrošniško, še najmanj pa Zemlji prijazno, pa lahko rečem tudi neetično bi bilo, čeprav se sliši filozofsko … saj imamo vsi tudi starejše pare tenisk, če jih ravno potrebujemo še za kakšno ‘kombinacijo’.

Odločila sem se torej, da si najdem primerne teniske, natančneje: športne copate za tek z navadno nogo po različnih terenih, torej G-Tx, gel in podobno spadajo zraven. Menim, da ne gre za preveč kompliciran izbor. Sedanje 10letne Nike so se sesule, predvsem zaradi nenamenske uporabe –  za na kolo, kjer so mi pedali pobrali vaflje. Zadnjih pet let jih nisem preveč uporabljala, zato bi morale še trajati…,  verjetno pa je za kolena, križ ipd. res bolje najti nekaj z več blaženja….

Končno vprašanje tega nakupovanja je nastalo sledeče: Kam se odlaga vse preveč proizvedenih športnih copat, ki jih najdemo po trgovinah in na spletu, ki nikoli ne dobijo kupca?

Lahko se sprašujemo seveda pomembnejše stvari, npr. o jedrskih odpadkih, a dejansko je vedno isto – ekonomija obsega in hlastanje po presežkih narekujejo velike količine za veliko navideznih kupcev. So kupci res že tako brezbrižni, da kupujejo in izbirajo le barvo in modni videz?

Dejstvo je, da pri iskanju ponudbe primernih tenisk nisem in nisem mogla najti nekaj zame pri vsem kupu tovrstnih artiklov. No, realno, moje izhodišče je bilo tudi ne previsoka cena, predvidevam, da je to izhodišče vsakega navadnega smrtnika in še marsikoga. A kar sem prijela v roke, je bilo – niti ne vem za kakšen namen pravzaprav … – verjetno bi mi pri šopingu kmalu spodrsnilo, pri kafetanju bi si pokvarila imidž, pri nabiranju gob bi si pokvarila korak/pozicijo stopala ali vsaj kasirala zvin. Ja, mogoče bi res morala začeti pri ceni 150€, ….,  a je velika verjetnost, da bi bila zadeva enako problematična, vsaj v polovici zelo dragih artiklov.

Torej  – tako kot imamo ogromno vrst in količin sadnih jogurtov, pa piškotov ter drugih sladkih ‘strupov’ za otroke in odrasle, ki obsegajo v vsaki trgovini skoraj polovico stalaž oziroma kar polovico vsega prostora, namenjenega živilom, in se sprašujem vsak dan, kdo to kupuje ter ob pobožni želji, da čim manj ljudi to kupuje, sledi vprašanje, kam to gre, ko se ne proda? – se ob teniskah sprašujem isto – kam ves balast gre? Ali dobijo te neprodane artikle, ki so v dveh letih iz mode in napredka tehnologije, otroci in odrasli, ki nimajo primerne obutve?

Nisem navajala vseh približno 30 spletnih trgovin, kjer sem podrobno pregledovala ponudbo, tujih in domačih, ob čemer sem nekaj trgovin tudi fizično obiskala, in se še dodatno zgrozila ob vseh vidnih kupih škatel…. ne želim niti pomisliti, kaj vse je še v skladiščih…. trgovin je še nešteto in njim bi morala poslati vprašanje, a mi je precej jasno, da poštenega odgovora ne bi prejela, zato – ali kdo ve, kaj se dogaja z vsemi teniskami, ki ostanejo, z vsem polivinilom in škatlami?

Komentirajte prispevek

Vaš poštni naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *

*

Lahko uporabite naslednje HTML značke in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>