life is about creating yourself

Posted in zapisi / footprints | Komentirajte prispevek

je menda del George Bernard Shaw citata (https://ask.metafilter.com/258289/Wait-did-George-Bernard-Shaw-really-say-this – 31.12.2017) , a ni namen zdaj raziskovati resnice resnic…

Danes, ob vstopu v novo mlado leto, naj dodam – ustvarjanje, vse dobre stvari, ki jih premislimo, nato ustvarimo, zahtevajo čas in mir. Tekanje do trgovin in drugih podobnih, neskončno izbiranje, čakanje v vrstah, hitenje za presežki, ki so le kratkotrajni ’self-performance’, brezciljno tapkanje po zaslonih na dotik, vse to enostavno ubija. Vsak dan nas presenečajo podatki o holesterolu, sladkorni, pojavljajo se bolezni, ki z nami lahko zelo na hitro opravijo…., – zakaj že?

Želim vsem, ki tu in tam pogledajo ta blog, ter ostalim na zemeljski obli, pa še tistim v vesolju, da upočasnijo ritem, ga uravnotežijo, na svoj način, po svoje, tako kot čutijo…. ter počasi ustvarjajo same sebe, vsak dan posebej!

Niso pomembni poslušalci in gledalci, tudi ne napovedovalci in zapovedovalci, le čas, ki je samo tvoj, narava in vesolje : )

Srečno v Novem 2018!

dodaj komentar

Starševske dogodivščine, potovanja in še kaj

Posted in zapisi / footprints | Komentirajte prispevek

Vsak dan je kakšen trenutek bolj ali manj razmišljujoč o otrocih in starših, tako nekaj teh misli in izkušenj o preteklem in prihodnjem …

Bolezni in slabo počutje otrok se kmalu zgodijo, če nismo dovolj pozorni in prehitro sklepamo, da ‘saj to ni nič’. Otroci so zelo krhka bitjeca in skrb zanje je potrebna prvi dan in tisoči dan in še veliko potem. Lažje je, ko nam otroček lahko pove karkoli, sicer pa le zajoka in joka.

Epizoda mojega bolečega ušesa mi je dala misliti in ne predstavljam si, kako ubogi dojenček, otroček tako bolečino prenaša. Starši pomagajo in preživljajo te tegobe vsak po svojih močeh. Sama nisem vedela, kako naj si rešim stanje, in sem seveda pomislila na mojega petletnika, kaj če bi se mu to pripetilo? Kako naj mu pomagam? Jaz sem vzela par aspirinov, predvsem ker je bila bolečina huda, a je zato le malo popustila; potem sem si pomagala še z baby propolisom, ki sem si ga z vatico vtrla v uho – in čudežno je minilo! Ne vem, ali je bil slučaj to s propolisom…., mogoče bi lahko tako pomagala otroku, če bi ga to doletelo, a če tega jaz sama ne bi preizkusila, se mu ne bi upala dati…..

Tako da spet lahko rečem le – varujmo svoje zaklade! Dojenčki naj so veliko v naravi, blizu doma, tam, kjer se v miru lahko zabavajo, uživajo in sanjajo. Nobene potrebe nimajo po potovanjih, šopingih in drugih razvadah odraslih. Dojenček potrebuje mir in toplino, svoje najbližje in varnost. Ne televizij in poročil, ne dolgih klepetanj, ne piskanj mobilnikov in prepričana sem, da mu tudi motor avtomobila ni nekaj prijetnega, še manj zrak v avtomobilu ter položaj sedenja, ležanja oziroma premetavanja. Izvor bolezni so prepihi, klime, splošno slab zrak, bacili množic v nakupovalnih središčih, hrana, ki jo priložnostno že pripravljeno kupimo, ker se mudi, pa tudi kopališča, bazeni in še marsikaj.

Naj se ne mudi, naj je vsaj tisto leto porodniškega dopusta, ki ga mamica ima, namenjenega izključno otročku, pa če je mogoče še kaj več časa…. Naj so počitnice čim bližje, ne tisoč kilometrov oddaljeni kraji, otročki rabijo spremembo zraku, morje, prijeten gozdni mir, igrišče, ne iščejo spomenikov in hotelov. Pa tudi sonca potrebujejo le nekaj, ne plaž in ležalnikov. Seveda je tu in tam potrebno odpotovati kam, a naj je to izjema.

Nočem pametovati, nisem strokovnjak, le mama. Srečen otrok je zdrav otrok in samo starši lahko poskrbimo za to. Ja, kolikor je v naših močeh. Gotovo pa so nepotrebne velike želje po potovanjih, predvsem ponoči, ko otroci spijo kar v avtu …, želje po nekem nujnem druženju otročičkov, kjer gre velikokrat bolj za druženje in potrjevanje staršev ob kavi, v trgovskih centrih, …., te stvari niso v redu. To starši lahko naredimo drugače, bolj prijazno in prav za otroke.

dodaj komentar

Odmev

Posted in zapisi / footprints | Komentirajte prispevek

»Kje pa Odmev živi?« je hotel vedeti Mali bober.

»Tam na drugi  strani jezera,« je rekel Stari modri bober »in kjer koli si, odmev je vedno na drugi strani jezera.«

»Zakaj pa joka?« je vprašal Mali bober.

»Ko si ti žalosten, je tudi odmev žalosten, in ko si ti vesel, je tudi odmev vesel.« je rekel Stari modri bober.

(iz knjigice Mali bober in odmev, MacDonald&Fox-Davies)

Odmev, ogledalo, družina, prijatelji, in vse ostalo, kar se nam dogaja. Je tako zelo točno to, kar smo. Pa nočemo videti, nočemo slišati. Zato so izredna sreča naši otroci, ki nas spomnijo, če seveda dopustimo, da smo samo mi tisti, ki ustvarjamo svoj vsakdan in jutri. Ne nekdo drug, le mi in naš odmev.

»Slišiš?« je rekel Stari modri bober. »Ko si ti vesel, je tudi odmev vesel, in ko imaš ti prijatelje, jih ima tudi on.«

»Huraaa!« so zaklicali Mali bober in racman in vidra in želva. In odmev jim je zaklical nazaj: »Huraaa!«

Zmoremo? Hočemo? Kako da ne, le malo se ustavimo, poslušajmo, pomislimo. Lahko brez posebnih misli, mogoče le o Odmevu »Huraaa«!

dodaj komentar

ena gospodinjska

Posted in zapisi / footprints | Komentirajte prispevek

Pri današnjem prebiranju statistike na temo žensk in enakopravnosti, razlagi socialistične internacionale iz l.1910 ter na desni strani vseh prej navedenih vsebin skoraj istočasno preberem še vic o blondinkah, se ponovno sprašujem, koliko enakopravnosti bi bilo potrebno, da bi gospodinje imele svoje delo priznano kot delo? Tiste, ki to želijo seveda, in ki si danes to ne morejo želeti.

Ali se bo pojavil spet ‘nov pogled’ na enakopravnost žensk in bo ta to postala takrat, ko bodo moški zagospodinjili? Pa naj bodo vprašanja tri: kako pa je zdaj z moškimi, ki so ob moških za moške v bistvu ženska – se je enakopravnost prijela in so prejeli rožco?

Rezime: ob trgovskem paketiranju argentinskega mesa v Sloveniji, ki je zato slovenski izdelek, se prodaja kot slovenski izdelek in ga kupec tudi kupi v veri, da je res kupil meso tolminske krave, bi že morali začeti razmišljati in udejanjati stvari brez embalaže, ki je mimogrede polna škodljivih sestavin, pa čeprav brezbarvna.

dodaj komentar

Škatle

Posted in zapisi / footprints | Komentirajte prispevek

Danes se dogajajo pomembnejše stvari od tega, kar bom napisala, a – kje je začetek?

Ni bistven artikel, ki bi ga opisovala, ali kozmetiko, jogurte, napolitanke, glede preveč raznovrstne in hkrati vedno iste hrane sem že vse povedala (no, ne na blogu, ampak tistim, ki pač uletijo v mojih 5 minut ‘predavanja’ : )), pa bom zdaj napadla teniske. Natančneje športne trail copate, ali pač nekaj, v čemer bi boljši rekreativec tekel par krat tedensko po različnih terenih, delno po asfaltu. Tako da bi recimo odtekel kakšno rekreacijsko tekmo pa tudi maraton. Seveda v istih teniskah, saj ni da bi imel doma več parov – niti cenovno, niti prostorsko, niti potrošniško, še najmanj pa Zemlji prijazno, pa lahko rečem tudi neetično bi bilo, čeprav se sliši filozofsko … saj imamo vsi tudi starejše pare tenisk, če jih ravno potrebujemo še za kakšno ‘kombinacijo’.

Odločila sem se torej, da si najdem primerne teniske, natančneje: športne copate za tek z navadno nogo po različnih terenih, torej G-Tx, gel in podobno spadajo zraven. Menim, da ne gre za preveč kompliciran izbor. Sedanje 10letne Nike so se sesule, predvsem zaradi nenamenske uporabe –  za na kolo, kjer so mi pedali pobrali vaflje. Zadnjih pet let jih nisem preveč uporabljala, zato bi morale še trajati…,  verjetno pa je za kolena, križ ipd. res bolje najti nekaj z več blaženja….

Končno vprašanje tega nakupovanja je nastalo sledeče: Kam se odlaga vse preveč proizvedenih športnih copat, ki jih najdemo po trgovinah in na spletu, ki nikoli ne dobijo kupca?

Lahko se sprašujemo seveda pomembnejše stvari, npr. o jedrskih odpadkih, a dejansko je vedno isto – ekonomija obsega in hlastanje po presežkih narekujejo velike količine za veliko navideznih kupcev. So kupci res že tako brezbrižni, da kupujejo in izbirajo le barvo in modni videz?

Dejstvo je, da pri iskanju ponudbe primernih tenisk nisem in nisem mogla najti nekaj zame pri vsem kupu tovrstnih artiklov. No, realno, moje izhodišče je bilo tudi ne previsoka cena, predvidevam, da je to izhodišče vsakega navadnega smrtnika in še marsikoga. A kar sem prijela v roke, je bilo – niti ne vem za kakšen namen pravzaprav … – verjetno bi mi pri šopingu kmalu spodrsnilo, pri kafetanju bi si pokvarila imidž, pri nabiranju gob bi si pokvarila korak/pozicijo stopala ali vsaj kasirala zvin. Ja, mogoče bi res morala začeti pri ceni 150€, ….,  a je velika verjetnost, da bi bila zadeva enako problematična, vsaj v polovici zelo dragih artiklov.

Torej  – tako kot imamo ogromno vrst in količin sadnih jogurtov, pa piškotov ter drugih sladkih ‘strupov’ za otroke in odrasle, ki obsegajo v vsaki trgovini skoraj polovico stalaž oziroma kar polovico vsega prostora, namenjenega živilom, in se sprašujem vsak dan, kdo to kupuje ter ob pobožni želji, da čim manj ljudi to kupuje, sledi vprašanje, kam to gre, ko se ne proda? – se ob teniskah sprašujem isto – kam ves balast gre? Ali dobijo te neprodane artikle, ki so v dveh letih iz mode in napredka tehnologije, otroci in odrasli, ki nimajo primerne obutve?

Nisem navajala vseh približno 30 spletnih trgovin, kjer sem podrobno pregledovala ponudbo, tujih in domačih, ob čemer sem nekaj trgovin tudi fizično obiskala, in se še dodatno zgrozila ob vseh vidnih kupih škatel…. ne želim niti pomisliti, kaj vse je še v skladiščih…. trgovin je še nešteto in njim bi morala poslati vprašanje, a mi je precej jasno, da poštenega odgovora ne bi prejela, zato – ali kdo ve, kaj se dogaja z vsemi teniskami, ki ostanejo, z vsem polivinilom in škatlami?

dodaj komentar

Vse najboljše!

Posted in zapisi / footprints | Komentirajte prispevek

‘Ne ve človek danes, v kaj naj bi verjel in kaj naj bi tisto bilo, za kar naj bi se zavzemal. …’ nam gospod Boris Pahor pomenljivo govori na svoj 102. rojstni dan in naprej v svojih bistrih izjavah poda nekaj pomembnih misli o sedanjosti, preteklosti in prihodnosti.

http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/boris-pahor-si-zeli-predvsem-manj-nevoscljivosti-med-slovenci/372556

http://www.24ur.com/novice/slovenija/borisu-pahorju-ob-102-rojstnem-dnevu-castni-naziv-kulturni-ambasador.html

Po vseh preizkušnjah nam profesor zaupa mnogo, mi pa lahko premlevamo, ker težko slišimo resnico. Ni vse zlato, kar se sveti, zagotovo pa moramo z vsem spoštovanjem prisluhniti in se še veliko poskušati  naučiti vsi, ki živimo v miru, blaginji – prav zato, ker imamo vsega na pretek in nenehno hitimo preseči preseženo, si vsak dan kar izmišljujemo probleme, ki potem problemi tudi postanejo. Mogoče bi se raje malo ustavili in prebrali kakšno knjigo…. četudi ne Pahorjevo… kot da hitimo grdo govoriti o lepem in podiramo ustvarjeno.

dodaj komentar

nič o OF, pa tudi o delu ne

Posted in zapisi / footprints | Komentirajte prispevek

Tone Pavček:

BESEDOVANJE
Če biva pek v opeki, se skriva v mraku rak, potej je lek v obleki in v vlaku lak. Če je v kravati krava, v rabarbari barbar, potem uboga para tava pod paro in išče par. Če ton v zatonu tone, bonton kot roka gre v rokav, potem je Tonetov na tone in v vsakem pavčku pav.

dodaj komentar

A ti veš kaj je klarinet?

Posted in zapisi / footprints | Komentirajte prispevek

…. Vprašanje ob skoraj 2300 uri na dan –seveda! spremembe bioritma… Saj ne, da ‘lovimo’ prve urice večernega spanca, a vseeno (tudi) nam vesolje pač ponagaja. Kaj češ, malčki imajo svoje misli in zamisli – po dveh pravljicah, sledi vprašanje ‘a je že dan?’  : D Ni. Je treba še spati, potem pride sonček…. : D  Pa še eno pravljico in  …. Ja, nič, spet vprašanje ‘kaj je to, mama?’, pa pokaže na dvopičje v tekstu pravljice …. : D In mama upa, da približno prav razloži.  : D  In nato sledi vprašanje glede ‘pike’, pa ‘vprašaja’, pa ‘klicaja’ – ja tu se (hvala bogu) ustavimo, ker razlaga zadeva jakost glasu in to bomo jutri na glas točneje razložili in razumeli ….  : D  Pa kar ni konca…. ‘zakaj imamo šobe, mama?’ : D  …. Nekako gre to mimo z razlago bolj na približno… pa sledi še finale ‘a ti veš kaj je klarinet, mama?’  : D  …. In povem, da je podobno trobenti, a me sinko popravi, da je bolj piščal, ki ima tipke….

Tako gre to, včasih hitreje, včasih počasneje, vedno pa z veliko zapletenimi vprašanji, na katere tudi mama ne zna vedno prav odgovoriti….  Pa naj se pišejo knjige o tehnikah spanja in za-spanja. Pa se lahko debatira in kritizira. Malčkove misli so tiste, ki ‘peljejo voz’, lepe, manj lepe, brihtne in zanimive. Lahko ustavljamo in pametujemo, ‘voz bo vozil po svoje’, sanje bodo lahko spanje ali pa tudi ne in naša pričakovanja neizpolnjena. Raje obrnimo svoja pričakovanja v radovednost, kaj nas otroci še lahko naučijo in kaj nas učijo, da bomo bolje razumeli sebe in svet.

dodaj komentar

qe

Posted in zapisi / footprints | Komentirajte prispevek

https://www.youtube.com/watch?v=4l06RhFoLE4

dodaj komentar

Srečno!

Posted in zapisi / footprints | Komentirajte prispevek

Sem si ta link letos že velikokrat pogledala – je lep, estetski, energičen, raznovrsten, dober, hud, štosen, drzen in svoboden – enostavno fanj!

Pa ga ‘šeram’ še na blogu: http://vimeo.com/107826210 vsem za navdih ali pridih vsakodnevnim in vsakdanjim dogodkom in dogodivščinam!

dodaj komentar